1. Katero
srednjo šolo in fakulteto ste obiskovali? Zakaj ste se odločili za to smer?
Obiskoval sem Srednjo tehnično šolo v Mariboru,
smer elektrotehnika. Študiral sem v Ljubljani, na Fakulteti za elektrotehniko.
Študij ni bil lahek, a je bil zanimiv. Pridobil sem si znanje, ki sem ga v
kasneje v življenju potreboval. Če želiš študirati elektrotehniko, je pomembno,
da te zanima. Z iskanjem zaposlitve nikoli nisem imel težav, saj je to
področje, ki potrebuje kader. Naravoslovne fakultete v gospodarstvu
zagotavljajo zaposlitev.
2. Kateri
predmet vam je delal največ težav v srednji šoli in na fakulteti? Kako ste se
soočili s tem?
V srednji šoli se nisem rad učil tujih jezikov.
Še zdaj govorim tuje jezike le takrat, ko jih moram, in ne uživam v tem. Vsem,
ki se neradi učijo tujih jezikov, svetujem, da se z njimi čim prej soočijo in
se v šoli ne izogibajo tem predmetom. S težavo se je treba spoprijeti in jo
premagati. To je edino učinkovito zdravilo. Če bi se sam v šolski dobi izogibal
učenju tujih jezikov, nikoli ne bi uspel. Tudi fakulteta zahteva znanje tujih
jezikov. Všeč pa mi je bila matematika. Matematika je namreč osnova za vse
tehnične poklice. Na fakulteti je bila zelo težka in je postala moja »nočna
mora«. Ko sem opravil izpite iz matematike, sem vedel, da bom uspešno zaključil
študij.
3. Ste kot
dijak kdaj uporabljali nedovoljene pripomočke pri pisanju testov?
Seveda, in to velikokrat. Napisal sem si jih, a
jih nisem dosti uporabljal. Z njimi sem lahko preveril, ali sem pravilno
odgovoril. Že s pisanjem »plonkceglcov«, kot jim vi rečete, se veliko naučiš.
Dobro je, da si jih sam napišeš in ne fotokopiraš. Dajo ti občutek varnosti.
Kdor reče, da jih ni nikoli uporabljal, laže. Jaz imam svoje »plonkceglce«
spravljene in jih bom dal v okvir zraven diplome, vendar za to še nisem našel
časa.
4. Kaj vse
obsega delo pomočnika ravnateljice? Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?
To je zelo kompleksno delo, ki te mora veseliti.
Kot pomočnik ravnateljice moram vedeti, katere so naloge in pristojnosti
zaposlenih. Le tako lahko delo dobro opravljam. Organizacija dela mora biti na
visoki ravni. Ura mi ne sme biti gospodar, če želim delo opraviti vestno,
pravilno in pošteno. Za dobro vodenje šole je pomembno sodelovanje vseh
zaposlenih, ne samo vodstva. Vsi smo na ladji, vsi plujemo skupaj in si moramo
med seboj pomagati. Ušesa pomočnika morajo biti velika, saj je pomembno, da sem
informiran o dogajanju na šoli. Znati pa
je treba presojati, katere informacije so resnične, katere ne. Tako lahko
uspešno najdem rešitve za težave dijakov, staršev, učiteljev in delodajalcev.
5. Kdaj ste
postali pomočnik ravnateljice in koliko časa že traja vas mandat?
Redni mandat imam od leta 2007, a sem delo
pomočnika opravljal že dve leti prej. Že takrat sem sestavljal urnike in
opravljal druga organizacijska dela. V delo me je uvajal prejšnji pomočnik
gospod Artač, ki je odhajal v pokoj.
6. Zakaj ste se
odločili postati pomočnik ravnateljice?
Zgodilo se je po spletu okoliščin. Že kot učitelj
praktičnega pouka in kasneje učitelj strokovno teoretičnih predmetov sem vedno želel
delati kaj novega. Vsak izziv sem sprejel z veliko odgovornostjo. Hotel sem
doseči, da dijaki dobijo dobro znanje in imajo tako primerno izhodišče za delo
v gospodarstvu. Moje kvalitetno delo je bilo opaženo, povabili so me v skupino
na državnem nivoju, saj se je ustanovila pilotna šola za avtoservisne tehnike
in je bilo potrebno zanje pripraviti poklicne standarde, module, načrt
ocenjevanja znanja in zakonodajo kot nadgradnjo tem programom. Ta vzorčni model
je postal veljaven tudi za ostale šole, ki smo jih uvajali v te prenovljene
programe. Kasneje sem se bolj posvetil delu na naši šoli v korist dijakov in
staršev.
7. Katere so po
vašem mnenju prednosti in slabosti dela pomočnika ravnateljice v primerjavi z
delom profesorja?
Nekateri učitelji niso zadovoljni s svojim
delovnim časom in če bi morali ostali v službi tako dolgo kot jaz, bi jih to
motilo. Mene podaljšan delovni čas ne moti, važno je, da je delo opravljeno.
Učitelji lahko koristijo ure, imajo počitnice, jaz jih praktično nimam. Tudi
poletnih počitnic sem imel samo 14 dni, učitelji so bili doma 6 tednov. Ne
moram kar pustiti dela in iti na dopust. Učitelji znajo pritiskati name, ker
nimajo takega urnika, kot bi si ga želeli. Želim biti pošten in vse učitelje
enako obremeniti. Zaradi enoinpolizmenskega pouka bo nekdo moral poučevati prvo
uro, nekdo zadnjo in če mora učitelj učiti v petek popoldne, to zelo težko
sprejme kot svojo delovno obveznost. Še vedno tudi poučujem, imam stik z
dijaki. Rad sem v razredu, rad poučujem. Če bi mi delo pomočnika dopuščalo več
časa, bi ga želel preživeti v razredu.
8. Kot pomočnik
ravnateljice imate dosti izkušenj z raznimi šolskimi projekti. Kako bi ocenili
delo dijakov in profesorjev v teh projektih? Smo enako dobri kot ostale srednje
šole, ki sodelujejo v podobnih projektih?
Zelo sem ponosen na dijake in učitelje, ki
sodelujejo pri projektih. Marsikatera »bolj imenitna« šola ima manj projektov,
manj izmenjav, navezav s tujino. Z mirno vestjo trdim, da smo na tem področju
najboljši od vseh šol. Tudi priznanja kažejo na to. Še enkrat pohvala vsem
dijakom in učiteljem, ki se ukvarjajo s tem.
9. Kaj bi po
vašem mnenju morali narediti, da bi bila naša šola konkurenčna drugim podobnim
poklicnim in strokovnim srednjim šolam v Evropi?
Slediti je potrebno novim tehnologijam, iti s
časom naprej. Tudi osebno se trudim, da smo čim bolj seznanjeni z novimi
trendi, tehnologijami, da se tudi učitelji seznanjajo in usposabljajo, da lahko
čim več zadnjih odkritij tehnologije vključujejo v svoje delo. Konkurenca je
zdrava. Tudi zato delamo bolje, bolj kakovostno izobražujemo dijake in s tem
pomagamo žal zdaj v recesijo pahnjenemu gospodarstvu. Sem optimist in
prepričan, da se bo recesija končala, in ker je naša šola proizvajalka kadrov,
želim, da bi usposabljali dijake po meri gospodarstva in tako pomagali h koncu
recesije.
10. Imate
hobije? Kaj počnete v prostem času?
Moja hobija sta domačija in vinograd. Zelo rad
delam v vinogradu, ker me sprošča. Obdelujem tudi vrtiček. Rad imam košarko,
smučanje, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje.
11. Ste imeli
kot dijak kakšnega vzornika? Ga imate še zdaj?
Vzornik mi je bil moj brat. Pravzaprav mi je še
danes. Od mene je starejši tri leta. Vedno je bil uspešen. Bil je moja
motivacija. Rekel sem si, če lahko brat to doseže, zakaj ne bi tudi jaz.
12. Imate domačega
hišnega ljubljenčka?
Da, imam, mucko. Rad imam živali, a nimam časa,
da bi skrbel zanje, zato mucka živi pri starših in jo vidim ob vikendih, ko jih
obiščem.
13. Nam zaupate
kakšno dogodivščino, ki ste jo imeli s svojim prvim avtomobilom?
Vedno sem trdil, da moj prvi avto ne bo rabljen,
ampak nov. Vem, da to ni bilo najbolj pametno, saj je bolje, da se vožnje učiš
na starem avtu. Kot študent sem veliko delal in si s študentskim zaslužkom ter
pomočjo staršev kupil renault 5. Takrat je bil to prestižen avto in mi je služil
kar nekaj let. V renaultu se nas je večkrat vozilo tudi 8 oseb, kar je bil
seveda prekršek. Še danes rad hitro vozim, vendar so me na radar ujeli samo
enkrat.
14. Kakšno
popotnico bi dali dijakom 4. in 5. letnikov, ki letos zaključujemo šolanje?
Končajte tisto, kar ste si zadali. Dosezite cilj, uspešno zaključite srednjo šolo. Nadaljujte izobraževanje,
na področju avtoremontnih strok se odpira mnogo priložnosti.
Hvala za
pogovor.
Blaž Lužar, 5. T
.jpg)
.jpg)
