TONE
KUNTNER, POJEM TI HVALNICO
Pojem ti
hvalnico, domovina,
kakor
se tudi spodobi za sina,
ki
mu tujina razjeda srce.
Rečem
jim, ko me sprašujejo zate,
da
si dežela srečnih ljudi,
kajti
ne vem, če ni kdo med njimi,
ki
ti pogubo in žalost želi,
rečem
jim, da so obdelana polja,
da
nam pšenica dvakrat zori
in
da strastna življenjska volja
žene
ljudi,
ljudi
na zemlji,
ljudi
pri strojih,
ljudi
pri peresu,
rečem
jim, da je svoboda, pravica,
in
rečem jim, da sem ponosen nate,
ker
tebi enake dežele ni.
Spoštovana gospa ravnateljica, spoštovani profesorji,
dragi dijaki!
Jutri,
25. junija, bo minilo 24 let od zgodovinskega dne, ko je Slovenija postala
samostojna država. Ko se je 20. stoletje počasi iztekalo in se nagibalo v 21.,
se je slovenski narod priključil številnim narodom, ki so si v nemirnem 20.
stoletju izborili svojo samostojnost in državo. Da, slovenski narod si je svojo
samostojnost in svojo državo izboril. Od sredine 19. stoletja dalje je v slovenskih
srcih tlela želja po zedinjeni, združeni, enotni Sloveniji. 25. junija 1991 so
v znak izpolnjene več kot stoletne želje ponosno zaplapolale slovenske zastave.
Slovenski narod, enoten, kot nikoli prej, je na evropski zemljevid zarisal novo
državo. Uspel je z veliko vizijo, željo, upanjem in pogumom. A veselju je
sledilo deset dni oboroženih spopadov, deset dni vojne. Kot slutnja, da državo
v prihodnosti čaka še kar nekaj preizkušenj.
Danes
se zdi, da je pogum, upanje in veselje, ki je takrat prevevalo Slovence, že
zdavnaj ugasnilo. Vsakdanje tegobe prevečkrat zatemnijo vse tisto, česar smo se
veselili tako navdušeno pred 24 leti.
Zakaj
jutri, na praznik državnosti, izobesiti slovensko zastavo? Izobesili jo bomo,
ker živimo v lepi deželi, v kateri se Alpe priklonijo morju, kjer v apnencu
voda oblikuje svetovno znana čudesa in se rečne meglice umikajo vinorodnim gričem.
Živimo v deželi, ki nam bogato rodi skoraj vse leto, v kateri se narava vsako
trimesečje preobleče v popolnoma novo kreacijo, kjer se lahko brez strahu
sprehajamo po ulicah in nam ni treba zaradi svoje narodnosti, vere, rase ali
političnega prepričanja bežati pred orožjem ali biti begunec, kakor milijonom
ljudem po svetu. Živimo v mirni državi.
Lepa
je, zato je prav, da jo imamo radi in smo ponosni nanjo. Pot do njene
samostojnosti ni bila lahka, zato je prav, da spoštujemo dan, ko je Slovenija
postala država.
Dragi profesorji, drugi delavci šole in seveda dijaki, želim vam lepši jutrišnji dan in prijetne počitnice.
Aktiv družboslovja
