BLIŽA SE SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK ...

KAJ JE KULTURA?

• Kultura je pač kultura. Vsaka država ima svoje značaje in kulturo, zato smo tako različni. Vsak ima pravico ohraniti svojo kulturo.
• Kultura je kulturno vedenje in vse drugo kulturno. (Matic Štrancar)
• Beseda kultura je sestavljena iz »KUL« in »TURA«. To pomeni, da je nekaj zelo kul. (Manca Bratož)
• Kultura je kulturno obnašanje ali pa so to kakšne znamenitosti in teh kulturnih znamenitostih naj se ne bi razbijalo. (Denis Mislej)
• Zame je kultura lepo obnašanje, da se ne kregamo, tolčemo oz., da se lepo obnašamo, kadar gremo na kakšno predstavo ali predavanje. (Ema Kobal)
• Pod besedo kultura razmišljam takole: treba se je lepo obnašati; ne smemo kričati in metati odpadkov naokrog; ne smemo uničevati stvari. (Petra Česen)
• Kultura je nekaj kulturnega. Kjer se obnašamo kulturno. Ponavadi je zgradba. (Aljaž Petrič)

Vir: Spletna stran OŠ Draga Bajca, Vipava, dostop: 22. 1. 2014

Tako so o kulturi razmišljali učenci 5. razreda osnovne šole, po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa je kultura: skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja.

8. februar je Prešernov dan, ki je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Republiki Sloveniji. Praznujemo ga na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 3. december, dan pesnikovega rojstva, pa praznujemo kot Ta veseli dan kulture.

Na predvečer 8. februarja poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakultete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade, podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti kot znanosti.

Mladi se s Prešernom prvič seznanijo v osnovni šoli, nekateri morda že v domačem okolju ali vrtcu. V srednji šoli to seznanjanje poglobimo z zahtevnejšimi besedili, kot sta Krst pri Savici in Sonetni venec. A učitelji se moramo kar potruditi, da vsaj nekoliko spremenimo ali omajamo mnenje mladih o Prešernu: »Bil je pijanec. Bil je pedofil. Pisal je pornografske pesmi. Vse gostilne so ga bile polne. Ni znal plavati ...«

Kajti: »Njegova poezija, čista, suverena in v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z njegovim bednim in nadvse nesrečnim življenjem.« (Boštjan Lajovic)

Iz obstoječih virov lahko ugotovimo, da »naš največji pesnik nikakor ni bil takšen, kot so o njem pripovedovali zapovedani učni načrti in sfrizirani opisi literarnih zgodovinarjev. Prešeren še zdaleč ni bil vzorna osebnost, prej nasprotno. Tudi o pesnikovi zunanji podobi ne moremo objektivno soditi; ne obstaja niti en zanesljiv portret Franceta Prešerna. Številne upodobitve so nastale le na osnovi opisov in pričevanj sodobnikov.

A saj to sploh ni pomembno: ni pomembno, kaj Prešeren ni, pomembno je, kaj je. In tu ni dvoma: Prešeren je največji slovenski pesnik. To priznanje je največ, kar lahko naredimo v njegov spomin.« (Boštjan Lajovic) (http://www.preseren.net/, dostop: 22. 1. 2014)

In v Prešernov spomin še dve njegovi pesmi: Nezakonska mater in 1. pesem iz ciklusa Gazel.

NEZAKONSKA MATI

Kaj pa je tebe treba bilo,
dete ljubó, dete lepó!
meni mladi deklici,
neporočeni materi? -

Oča so kleli, tepli me,
mati nad mano jokáli se;
moji se mene sram'váli so,
tuji za mano kazali so.

On, ki je sam bil ljubi moj,
on, ki je pravi oča tvoj;
šel je po svéti, Bóg ve kam;
tebe in mene ga je sram!

Kaj pa je tebe treba bilo;
dete ljubó, dete lepó!
Al te je treba bilo, al ne,
vender presrčno ljúbim te.

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.

On, ki ptíce pod nebam živi,
naj ti dá srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne,
vedno bom srčno ljubila te.

 

GAZELE (1. pesem)

Pesem moja je posoda tvojega imena,

mojega srca gospóda, tvojega imena;

v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel

od zahoda do izhóda tvojega imena,

na posodi v zlatih črkah slava se bo brala

od naróda do naróda tvojega imena;

'z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bova

únstran Haronovega bróda, tvojega imena.

Bolj ko Delije, Korine, Cintije al Lavre

bi bilo pozábit škoda tvojega imena.

Želimo vam prijeten kulturni praznik!                                         Aktiv slavistov SPSŠB