FEBRUARSKE NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Bralcem spletnih novic predstavljamo kratek izbor knjižnih novosti iz šolske knjižnice.

LEPOSLOVJE

V temačni senci mestnega sprehajališča leži na tleh ženska roka. Na strehi večstanovanjske hiše pa leži skoraj obglavljeno truplo, ki mu je ta roka pripadal; skupaj s pramenoma srebrnih las, ki zagotovo niso človeški - več kot dovolj za Jane Rizzoli in za Mauro Isles, da se soočita s presenetljivim odkritjem: pred devetnajstimi leti sta se v eni od restavracij v bostonski Kitajski četrti zgodila okruten skupinski umor in samomor s petimi žrtvami. Gre za maščevanje?

Avtorjev najrazburljivejši triler doslej.

Nekdanji marinec in agent Cie Jack Morgan vodi Zasebnost, ugledno preiskovalno agencijo s pisarnami v več svetovnih prestolnicah, agencijo, ki svojo kakovost potrjuje s popolno storitvijo in zagotovljeno diskretnostjo. Jack je sredi preiskave večmilijonskega škandala v okviru nogometnih stav in nerešenega množičnega umora šolark, ko se zgodi umor prav blizu njegovega doma: žrtev je žena njegovega najboljšega prijatelja. Njegova pozornost je nenadoma usmerjena le v iskanje morilca nesrečne ženske, ki je bila nekoč tudi njegova ljubica.

Nekoliko norčava Heather Badcock se navdušeno pogovarja z očarljivo in privlačno filmsko zvezdnico Marino Gregg. A že čez nekaj trenutkov, takoj za tem, ko na sprejemu v prenovljeni graščini srkne požirek koktajla, umre …
Medtem ko se policisti osredotočijo na iskanje materialnih dokazov, se gospodična Marple loti primera čisto drugače – z raziskovanjem človeške nravi. Življenje jo je namreč naučilo, da lahko tudi na videz mirna vasica v sebi skriva prenekatere temne skrivnosti iz preteklosti.

Kljub častitljivi starosti ostaja pesniški navdih Maurerjeve neminljiv, pesnica pa pronicljiva opazovalka sodobnega časa in upesnjevalka najbolj intimnih občutij. Nova pesniška zbirka je razdeljena v tri cikle (Semena, Snežinke, Travice), zapisane pesmi pa segajo od liričnih in tihotnih, s katerimi se počasi in pomirjeno poslavlja od življenja (Vse je prav), osebnoizpovednih (Midve s hčerko), angažiranih (One so krive – poklon vsem ženskam) do takšnih, ki se ozirajo v preteklost (presunljiva Ni mogoče o dojemanju življenja človeka, ki je doživel vojne strahote) ali pa beležijo utrinke vsakdana (Svoboda). S subtilno oblikovno podobo Polonce Strman zlite pesmi izpovedujejo toplo zahvalo življenju in vseprežemajoči ljubezni.

STROKOVNA LITERATURA

Vsebine Atlasa Slovenije so usklajene s posodobljenim učnim načrtom in maturitetnim izpitnim katalogom, zato je dobrodošel učni pripomoček za učence, dijake in pedagoge.

Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole vsebuje:
- najsodobnejšo predstavitev Slovenije po pokrajinah – natančnejši prikazi geografskih procesov,
- več kot 130 fizičnih in družbeno-geografskih zemljevidov z najnovejšimi podatki,
- dodatno slikovno gradivo in spremno besedilo, ki spodbuja raziskovalno motivacijo učencev,
- izvirne kartografske prikaze, vrhunske ilustracije, izbrane fotografije in nazorne shematske predstavitve,
- geografski slovarček,
- kratko predstavitev vseh slovenskih občin.

Figes (1959), angleški zgodovinar, ki se je specializiral za rusko zgodovino, pri nas pa imamo že prevedeni dve njegovi deli, Natašin ples, o ruski kulturni zgodovini, in Šepetalci, o prikritem in skritem življenju pod Stalinovim režimom, je obsežno monografijo o ruski oktobrski revoluciji napisal leta 1995, zanjo pa prejel tudi nekaj prestižnih knjižnih nagrad. Ne brez razloga: gre za prvovrsten zgodovinski epos, za katerega Figes čez dolga, a vznemirljiva uvodna poglavja bralcem pazljivo pripravi prizorišče, da bi se potem na njem lahko odigrali dogodki, ki so v poznejših letih, sploh pa po drugi svetovni vojni z boljševiškim in socialističnim sistemom postale realnost za skoraj tretjino svetovnega prebivalstva. Tragedija ljudstva je tako delo, s katerim Figes v širokem zamahu podrobno razišče tisti del evropske zgodovine, ki je neposredno in usodno vplival tudi na naše življenje v obdobju 1945–1991, v večji ali manjši meri pa posledice takratnega prelomnega dogajanja v Rusiji čutimo še danes.

Vira:  http://www.emka.si, http://www.bukla.si

Andrej Golinar

OBISK FINSKIH DIJAKOV

V okviru programa Leonardo da Vinci ─ mobilnost smo 4. 3. 2014 na našo šolo sprejeli 5 dijakov iz finskega mesta Mikkeli.

Dijaki so skupaj z učiteljem Veso Pyrhönenom prispeli v Slovenijo v ponedeljek, 3. 3. 2014, pozno zvečer. Njihova pot je trajala dobrih 12 ur, dva dijaka sta tudi prvič letela z letalom, zato so si prvi dan privoščili nekoliko daljši počitek.

Skupina je v torek ob 10. uri prišla na šolo. Ob jutranji kavi in pustnih krofih jim je dobrodošlico izrekla ravnateljica. Marko Gale, mentor in vodja dijakov na izmenjavi, jih je seznanil s pravili in urnikom. Nato so si ogledali šolo, predvsem šolske delavnice, in odšli na kosilo.

Da začetek ne bi bil pretežek, je bila sreda namenjena obisku in predstavitvi delovnega mesta v podjetju Autocommerce, urejanju avtobusnih vozovnic in krajšemu izletu.

Dijaki Joni, Mikko, Sami, Verneri in Henna bodo prvi teden preživeli na šoli, potem pa bodo začeli s tritedensko prakso v podjetju.

Fantje in dekle so izredno dobro organizirani, samostojni in samoiniciativni in z našimi dijaki že načrtujejo prostočasne aktivnosti.

Lenka Brezovar

INFORMATIVNI DAN, NAJ SLIKE POVEDO ...

Fotografirali sta Nina Pintar in Zala Tratnik, 1. K
Foto članek uredil Matjaž Mlinšek

POGOVOR Z ADMINISTRATORKO DIJAŠKEGA REFERATA MOJCO SUHADOLNIK

1. Katera so vaša delovna opravila?

Veliko jih je. Vodim evidence vpisanih in izpisanih dijakov šole, izdajam potrdila o šolanju, vpisujem dijake v višje letnike, jim posredujem različne informacije, pišem zapisnike pedagoških konferenc, sestankov Sveta staršev, pomagam razrednikom pri vodenju dokumentacije. Vodim arhiv, pripravljam statistična poročila, nadomeščam odsotnosti v tajništvu in imam še mnogo drugih opravil. Naštela sem le najbolj pogosta.

2. Katero izmed naštetih opravil vam je najljubše in zakaj?

Vsa našteta opravila rada in z veseljem opravljam. Delo je zelo razgibano. Pri izdaji dokumentov moram biti zelo natančna in previdna, da so podatki pravilni.

3. Se srečujete pri svojem delu tudi s kakimi težavami? Kako jih rešujete?

Do težav lahko pride tako pri delu z dijaki kot učitelji razredniki. Te se rešijo s strpno medsebojno komunikacijo.

4. Kakšna vprašanja vam dijaki najpogosteje zastavljajo?

Zelo različna, tudi nenavadna, na katera jim ne znam odgovoriti. Veliko sprašujejo o pridobitvi štipendij, mesečnih vozovnic. Če jim ne morem pomagati, jih napotim na ustrezno inštitucijo.

5. Koliko dijakom pomagate vsak dan? So meseci, ko dijaki pogosteje rabijo vašo pomoč?

Največ dijakov me obišče pred začetkom šolskega leta, avgusta, pa tudi septembra. Pridejo, da jim potrdim obrazce za izdajo mesečnih vozovnic, rabijo potrdila o šolanju za štipendije in študentska dela, ki jih opravljajo med počitnicami.

6. Mislite, da so vam dijaki hvaležni, ko jim pomagate? Če so, kako vam to pokažejo?

Največkrat se zahvalijo.

7. Ali tudi učitelji rabijo vašo pomoč? Zakaj pridejo k vam in kako jim pomagate?

Tudi. Povedo mi, če so dijaki spremenili stalno prebivališče, predvsem pa zaradi kršitev šolskih pravil, ki jih naredijo dijaki. Vodim evidenco vzgojnih ukrepov.

8. Kako pomemben je bonton pri uradni komunikaciji? Ali dijaki in učitelji upoštevajo pravila bontona, ko vstopijo v vašo pisarno?

Ne vsi. Najbolj me motijo dijaki, ki pridejo s kapuco na glavi. Večina pa jih potrka, preden vstopijo v mojo pisarno. Nekateri učitelji tudi mislijo, da imajo prednost pred dijaki, a jim povem, da morajo počakati, da pridejo na vrsto.

9. Radi opravljate svoj poklic?

Da, zelo rada opravljam svoj poklic.

10. Zakaj ste se odločili zanj?

Zanj sem se odločila šele pred kratkim. Moja osnovna izobrazba je šiviljska. Bila sem dijakinja naše šole. Kasneje sem zaključila še srednjo trgovsko šolo, nato ob delu nadaljevala šolanje in leta 2008 pridobila naziv ekonomske tehnice.

11. Imate kak življenjski moto? Nam ga zaupate?

Ker rada hodim v naravo, mi je všeč naslednja misel: Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.

Nina Pintar, Maruša Turk in Urška Savšek, 1. K

PROJEKT RASTEM S KNJIGO

V okviru knjižnično informacijskih znanj (KIZ), ki so del obveznih izbirnih vsebin, dijaki vseh 1. letnikov in 4. letnikov PTI-stopnje sodelujejo v projektu Rastem s knjigo. Projekt izvajamo že četrto leto, v šolskem letu 2013/14 se ga je udeležilo 398 dijakov vseh smeri, zaključil se je v mesecu januarju. Projekt smo izvedli v dveh delih. Prvo šolsko uro smo izvedli v razredu, naslednje 3 šolske ure pa smo namenili obisku Knjižnice Bežigrad.

 KIZ vsebuje elemente informacijske pismenosti s poudarki na uporabi knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov. Dijaki se naučijo samostojnega pridobivanja in uporabe informacij, kar je pomembno tudi po končanem izobraževanju, ne glede na to, na kateri stopnji zaključijo šolanje.

Pomemben sestavni del KIZ-a ja tudi spoznavanje vrst knjižnic in knjižničnega sistema v državi, kar omogoča aktivno vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje. Poznavanje posameznih vsebin knjižnično informacijskih znanj smo preverili z vprašalniki.

V okviru projekta smo obiskali najbližjo splošno knjižnico, kjer so se dijaki seznanili z Mestno knjižnico Ljubljana in pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem. Ob obisku knjižnice je vsak dijak dobil njegovo nagrajeno knjigo Jugoslavija, moja dežela.

Koordinatorka projekta Rastem s knjigo, knjižničarka Nataša Pečkaj

OBISK PODJETJA LITOSTROJ POWER

31. 1. 2013 smo se dijaki 5. S z mentorjema Vojkom Stadlerjem in Jožetom Stepanom odpravili na ogled podjetja Litostroj Power. Podjetje izdeluje predvsem turbine za termo- in hidroelektrarne. Ogled celotnega objekta je potekal dve uri in z videnim smo bili zelo zadovoljni. Ogledali smo si, kako poteka izdelava vseh sestavnih delov za turbine. Ogled me je zelo navdušil, zato razmišljam, da bi se zaposlil v Litostroju.

Zgodovina podjetja

Litostroj (polno ime Titovi zavodi Litostroj) je bivši poslovno-industrijski sistem, ki je razpadel leta 1991. Nahajal se je v Industrijski coni Šiška. V času obstoja je bil to eden največjih in najsodobnejših industrijskih objektov v celotni SFRJ. Sistem se je ukvarjal predvsem z ulivanjem in izdelavo turbin in drugih ulitkov. Skupaj z zagrebško tovarno Rade Končar (električni generatorji) in mariborsko tovarno Metalna je opremil mnogo velikih hidrocentral po Jugoslaviji in svetu.                                                                                          

V tovarni so v začetku 70. let 20. stoletja sestavljali tudi vozila, predvsem osebne avtomobile francoske tovarne Renault.  

Po razpadu poslovnega sistema se je leta 1991 oblikovala družba Litostroj holding, na njeni osnovi so nastala podjetja, ki so se razdelila po programih:

- Litostroj E. I., podjetje za izdelavo energetske in industrijske opreme, d. o. o.,

- Litostroj-proizvodnjo tehnični servis,

- Litostroj Ulitki.

Leta 2003 je podjetje kupil koprski Cimos in ga preimenoval v Litostroj Power.

Najpogostejši tovarniški proizvodi

Danes izdelujejo:

- vodne stroje in hidromehansko opremo za hidroelektrarne,

- vodne turbine,

- črpalke,

- hidromehansko opremo,

- jeklene konstrukcije za hidroelektrarne.

Kaplanova turbina

Kaplanova turbina se uporablja za velike pretoke in majhne padce. Gred z rotorjem vodoravno usmeri tekočo vodo. S tem omogoči manjše izgube in doseže večjo absorpcijsko sposobnost ter učinkovitost pri polni obremenitvi. Generator se nahaja v vodotesnem prostoru na podaljšanem koncu gredi turbine. 

Peltonova turbina

Peltonova turbina se uporablja za visokimi odpisi (nad 200 m) in z manj vodnega toka. Je med turbinami z najvišjo stopnjo učinkovitosti.  Geometrija lopatic je prilagojena tako, da se vrtijo s polovico hitrosti vodnega curka. Največjo moč doseže do 200 MW .

Francisova turbina

Francisova vodna turbina je nadtlačna turbina radialno-aksialnega tipa in je najpogosteje uporabljena vodna turbina, saj je primerna za srednje pretoke in padce, kakršne ima večina virov vodne energije. Moč turbine je odvisna od pretoka vode in smeri toka vode glede na lopatice gonilnika. To uravnavajo vodilne lopatice, ki so premične in se jih da poljubno odpirati ali zapirati. Sodobne Francisove turbine imajo spiralno ohišje, ki se uporablja pri tlačnih višinah od 15 do 500m.

Razvoj družbe in projekti

Litostroj Power, družba za projektiranje, gradnjo elektrarn in izdelavo energetske ter industrijske opreme, je krovna družba energetskega stebra znotraj skupine Cimos. Litostroj Power je tehnološko napredna in k znanju orientirana družba z močnim razvojno-raziskovalnim oddelkom. Organizirana je v medprojektne koordinirane oddelke, ki omogočajo visoko raven prožnosti za zadovoljevanje naročnikovih potreb in pričakovanj.

Litostroj izdeluje izdelke tudi za druge izvajalce, kot so na primer Slovenske železnice.

Podružnice imajo po vsem svetu. Najdemo jih v Kanadi, Egiptu, Češki ter Bosni in Hercegovini. 

Na ekskurziji sem izvedel in videl veliko novega. Ugotovil sem, da je lahko tudi tako majhna država, kot je Slovenija, tehnološko razvita in v svetu zelo prepoznavna. V prihodnje upam, da bo Litostroj Power deloval še intenzivneje, povečal obseg dela in poskušal postati vodilni na svojem področju v svetu. 

Gašper Obolnar, 5. S

Robi Zajec, 5. S

Klemen Čož, 5. S

PROJEKT EKOSISTEM, VETRNA IN SONČNA ELEKTRARNA Z VREMENSKO POSTAJO

Zaradi mogočnih posegov človeka v naravo in uničevanja naravnih virov, se je že davnega leta 1960 človeštvo začelo zavedati o posledicah industrijske revolucijske rasti in razvoja. Tako so pričeli z varnostnimi in zdravstvenimi akcijami, ki so pripomogle k manjšimi posledicami za naravo. Seveda je tudi razvoj potekal v želeni smeri; pridobivanja električne energije iz alternativnih virov, ozaveščanje človeštva o negativnih vplivih na okolje/naravo, uporabljanje sončne in vetrne energije, osmoze itd.

V naši šolo smo se odločili, da poleg splošnega ozaveščanja preko strokovnih tem in preko svetovnih projektov kot je Ekošola, naredimo še korak naprej. Poleg raziskovalnih projektnih nalog, smo se odločili za postavitev dveh vzorčnih elektrarn. Poleg vetrne in sončne elektrarne, pa bomo postavili tudi vremensko postajo, kjer bomo spremljali mnogo različnih parametrov, jakost in smer vetra, ozračje, pritisk, vlage, itd. 

EKO sistem naše šole bo profesionalno izpeljan projekt, ki bo zaživel v dobi dveh let,  bo računalniško voden in uporabljali ga bomo tudi kot učni pripomoček. Dijakom bomo prikazali in približali pridobivanje električne energije s pomočjo vetra, oziroma sonca. Obe elektrarni bosta delovni/funkcionalni, tako da bomo pridobljeno energijo lahko s pridom izkoriščali, oziroma prodajali. Vremenska postaja, pa bo delu elektrarn dala smisel z odčitanimi parametri, ki vplivajo na količino pridobljene električne energije.

Projekt, ki ga izvajajo in ga bodo med šolanjem tudi uporabljali, nadzirali mehatroniki, ima veliko podporo pri vodstvu, a zaradi visokih stroškov smo se odločili, da ga bomo izvedli profesionalno, a v daljšem časovnem obdobju.

Matjaž Mlinšek

LEONARDO DA VINCI PROJEKT - MOBILNOST DIJAKOV V MIKKELIJU, FINSKA

LEONARDO DA VINCI – MOBILNOST DIJAKOV V MIKKELIJU, FINSKA

v projektu z naslovom Poklicne perspektive dijakov v času recesije

V času od 10. 11. 2013 do 30. 11. 2013 so se tri tedne v Mikkeliju, na Finskem, na srednji šoli ETELÄ-SAVON AMMATTIOPISTO (SOUTH SAVO VOCATIONAL COLLEGE), v okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost, usposabljali štirje naši dijaki. V Mikkeliju je njihovo strokovno usposabljanje vodila projektna koordinatorica ga. Heidi Lesniken.  

ETELÄ-SAVON AMMATTIOPISTO je srednja šola z več kot 8500 dijaki. Na šoli je zaposlenih več kot 500 učiteljev in podpornega osebja. Njihova področja izobraževanja so:

-          socialne storitve, zdravje in šport,

-          turizem, gostinstvo in domača obrt (storitve),

-          tehnologija, komunikacije in transport,

-          kultura.

Šola ima osem funkcionalnih enot, ki so locirane na treh različnih mestih: Mikkeli, Juva in Pieksämäki. Več informaciji o šoli v Mikkeliju lahko najdete na www.esedu.fi.

Šola v Mikkeliju

Dijaški dom (hotel) za nastanitev dijakov

 
In kaj pravijo o usposabljanju na Finskem naši dijaki?

 

Opišite, kako ste se na SPSŠB pripravili na mobilnost v tujini.

Imeli smo sestanke, kjer so nas seznanili s krajem, v katerega smo potovali, s podjetji, v katerih bomo delali. Dobili smo liste z nekaterimi besedami v njihovem jeziku.

Grega Koren, dijak 3. C, program Avtoserviser

Opišite prednosti in koristi, ki vam jih je prinesla mednarodna mobilnost, in učinek, ki ga bo imela na vaše osebno in profesionalno življenje.

Pridobil sem veliko izkušenj, ki mi bodo koristile. Te mi bodo v pomoč pri nadaljnjem učenju. Prav tako pri iskanju službe.

Matej Poličnik, dijak 3. E, program Avtokaroserist 

Opišite vsakodnevne aktivnosti na praksi v tujini.

Delal sem v podjetju Vauhti-Vaunu, kjer sem dnevno dobival naloge od mentorja, ki so mi ga dodelili. Ta je tudi preverjal, kako sem opravil naloge. Opravljal sem manjša kleparska dela, sestavljal avtomobile, ki so prišli z ličanja, menjal poškodovane dele z novimi, varil plastične (polomljene) dele itd.

Tim Markovič, dijak 3. E, program Avtokaroserist

Opišite, kako je bilo na praksi organizirano vaše bivanje v tujini: potovanje, zavarovanje, namestitev, lokalni prevoz in podobno.

Na delo in domov so nas vsako jutro peljali finski šolarji. Z njimi smo se družili tudi v prostem času. Peljali so nas po nakupih in pokazali, kaj delajo v prostem času.

Gašper Nicoletti, dijak 3. C, program Avtoserviser

Nikolaj Lipič