Slovenijo je februarja
zajela velika naravna katastrofa. Ledena ujma je mnogo prebivalcev dobesedno
odrezala od sveta. Zaradi vremenskih razmer so gospodinjstva ostala brez
elektrike, motena je bila preskrba s pitno vodo in telekomunikacijami. S snegom
in ledom obtežena drevesa so podrla električne drogove, poškodovala ceste;
gozdovi so bili polni uničenih dreves. Pri odstranjevanju škode in pomoči
prizadetim prebivalcem so se najbolj izkazali gasilci. Brez premora so pomagali
ljudem v stiski in čistili gozdni teren. Med njimi so bili tudi dijaki naše
šole. Pogovarjali smo se z gasilcema Matijo Šnebergerjem in Erikom Urbančem,
dijakoma 5. T-razreda, ki sta požrtvovalno, tudi za ceno lastnih življenj,
pomagala prizadetim prebivalcem.
1.
Kakšne težave ste imeli gasilci z
odstranjevanjem žleda?
MATIJA: Zaradi podrtih dreves je bilo veliko cest neprevoznih, ni bilo
elektrike, poleg tega sta padala dež in sneg, zato smo imeli na terenu z odstranjevanjem
posledic žleda veliko dela.
ERIK: Na terenu nam je zelo hitro začelo primanjkovati goriva za motorne
žage, premalo je bilo agregatov, pa tudi ljudi, ki bi nam pomagali.
2.
Kako sta pomagala? Kaj sta delala na
terenu?
MATIJA: Na terenu sva pomagala kot gasilca. Jaz sem v gozdu odstranjeval
drevesa, razvažal agregate in ljudi oskrboval z gorivom. Pomagal sem tudi
zdravstveni službi čistiti pot, da so lahko prišli do bolnikov.
ERIK: Tudi jaz sem v gozdu odstranjeval drevesa in pazil, da ljudje niso
prihajali v bližino pravkar podirajočih dreves. Zadolžen sem bil tudi za
nudenje prve pomoči gasilcem.
3.
Kje sta bila na intervenciji?
MATIJA: Na območju občine Vrhnika, največ pa na rajonu našega gasilskega
društva Stara Vrhnika.
ERIK: Pomagal sem v Bevkah. Na pomoč sem priskočil
tudi gasilcem v Blatni Brezovici in na Zaplani.
4.
Koliko časa sta bila na terenu?
MATIJA: Prvi dan od 18.00 do 4.00, ostale dni pa smo bili gasilci zunaj
približno 10 ur.
ERIK: Gasilci smo dobili prvi poziv 1. 2. ob 18.14. Zunaj smo bili do
23.00. Naslednje dni smo bili na terenu od jutra do pozne noči.
5.
Kako ste bili gasilci opremljeni? Kaj
vse ste potrebovali za delo?
MATIJA: Imeli smo gozdarske čelade in hlače, motorne ročne žage, rezervni
bencin, olje. Domačini so nam priskočili na pomoč s traktorji. Gasilci smo
premalo opremljeni za take katastrofe.
ERIK: Žled nas je presenetil in gasilci nismo bili na to pripravljeni. V
našem gasilskem društvu smo imeli na voljo le eno motorno žago. Nismo imeli
dovolj opreme in na srečo so nam vaščani priskočili na pomoč s traktorji ter
motornimi ročnimi žagami.
6.
Kako ocenjujeta delo gasilcev pri
odstranjevanju škode, ki jo je naredil žled?
MATIJA: Gasilci smo imeli največ dela. Takoj smo bili na terenu. Civilna
zaščita se nam je pridružila šele dan kasneje. Za naše delo nismo bili plačani,
vse smo opravili prostovoljno.
ERIK: Da smo lahko pomagali ljudem, smo bili večkrat v življenjski
nevarnosti. Gasilci smo se zelo izkazali.
7.
Je škoda po vajini oceni velika?
MATIJA: Mislim, da še niso ocenili vse škode. Je pa vsaj 80 % lesa
poškodovanega. Velika škoda je tudi na infrastrukturi.
8.
Zakaj sta postala gasilca?
MATIJA: Ko sem kot otrok videl gasilce, sem si vedno želel biti eden izmed
njih. Me je pa tudi Erik še dodatno navdušil za to.
9.
Koliko časa sta že gasilca in v
kateremu društvu sta dejavna?
MATIJA: Gasilec sem že pet let, dve leti in pol delam v operativi. Sem
član Prostovoljnega gasilskega društva Stara Vrhnika.
ERIK: Sem član Prostovoljnega gasilskega društva Bevke in to že od 7.
leta naprej. Operativec sem 2 leti.
10. Sodelujeta
tudi na gasilskih tekmovanjih? Kako potekajo?
MATIJA: Ne sodelujem na gasilskih tekmovanjih.
ERIK: Tudi jaz ne.
Spraševal je Matic Šebjan, 2. O
Ni komentarjev:
Objavite komentar