OBISK KLOBUČARNE

V torek, 25. 2. 2014, smo dijakinje 3. K obiskale klobučarno Pajk. Bilo mi je zelo zanimivo, saj še nikoli nisem obiskala klobučarne. 

Klobučarna Pajk obstaja že od leta 1927. Ustanovil jo je Rudolf Pajk. Leta 1924 je začel delati pri klobučarju Cimermanu, tri leta kasneje pa je pri njem tudi opravil mojstrski izpit. Na samostojno pot se je podal leta 1927 in odprl kar tri klobučarne v Ljubljani. Sin Rudi Pajk se je pri njem izučil obrti in začel leta 1952 sam izdelovati klobuke. Ker so očetu oblasti med 2. svetovno vojno zasegle skoraj vse premoženje, je Rudi moral začeti na novo. Rudolf je za svojega sina najel trgovino in mu priskrbel osnovno klobučarsko orodje. Klobučarna je postala zelo znana, zanjo so vedeli celo v Ameriki. Ko je bil današnji lastnik klobučarne Sergej Pajk star 12 let, sta se z očetom preselila v Avstrijo, kasneje v Kanado. Tudi čez lužo sta postala uspešna in cenjena. Izdelala sta celo klobuk za tedanjega predsednika Amerike Ronalda Reagana. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je Sergej vrnil nazaj v domovino, v Ljubljano, in tradicijo klobučarstva nadaljuje v stari delavnici na Tržaški 62.

Ob prihodu nam je lastnik najprej pokazal različna vlakna za klobuke, zatem pa prikazal proces izdelave klobuka. Zelo pomembno je kupiti kvalitetna in prava skodrana vlakna. Do končnega izdelka je dolga pot, postopki so zelo zahtevni. Po izdelavi moramo klobuk tudi primerno vzdrževati. Pospraviti ga moramo v škatlo ali vrečko. Če se zmoči, ga posušimo na sobni temperaturi. Klobuk je prepovedano brisati s krpo, dovoljeno je le krtačenje v nasprotni smeri urinega kazalca. Klobuk se ne sme zmečkati, saj izgubi prvotno obliko. Ne smemo ga puščati na soncu ali kemično očistiti.

Bilo mi je v veliko čast obiskati klobučarno Pajk, saj je zelo priznana in ima dolgoletno tradicijo izdelave pokrival.

Tea Stariha, 3. K