HODIM PO LJUBLJANSKIH ULICAH IN USTVARJAM

12. mednarodni festival Več znanja za več turizma

ZGODBE TURIZMA

 

HODIM PO LJUBLJANSKIH ULICAH

IN USTVARJAM

Avtorice:

Nina Poje, 2. K

Pia Ščap, 2. K

Maruša Turk, 2. K

Avtorica fotografij:

Lucija Peterka, 2. K

Mentorja:

Lenka Brezovar, prof.

Andrej Golinar, prof.

1.   U V O D

Hodim po ljubljanskih ulicah,

pločniki mi zgodbe pravijo,

množica usod se prepleta povsod.

Hodim po ljubljanskih ulicah,

tu so vsi koraki shranjeni,

svet, ki ga več ni, v asfaltu tem živi.

Vse te veže, izložbe, kavarne

so življenja in sanj starinarne.

                                                         Dušan Velkavrh

Priljubljena slovenska pevka Majda Sepe je 60. letih prejšnjega stoletja zelo rada prepevala o Ljubljani. Na njeno željo je nastala tudi pesem Ljubljanske ulice, katere del je zapisan na začetku. Avtor pesmi je Dušan Velkavrh, glasbo zanjo pa je napisal Majdin mož Mojmir Sepe.

Pesem se nam je zdela primerna za uvod v našo turistično nalogo, s katero bomo sodelovale na festivalu Več znanja za več turizma, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Ljubljana s svojo pisano zgodovino, raznoliko arhitekturo in kulturo ponuja turistom ter domačinom, če znajo prisluhniti, množico zgodb na vsakem koraku. Dijakinje 2. K Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana (v nadaljevanju SPSŠB), smer Ustvarjalec modnih oblačil, smo združile svojo ljubezen do umetnosti, mode, zgodovine in ustvarjanja zgodb ter pripravile ustvarjalno-projektni dan po ljubljanskih ulicah, ki nas privedejo do novejših in malo starejših stavb, prostorov, ki s svojo unikatno zunanjostjo, zanimivo zgodovino in barvitostjo prebudijo v nas ustvarjalno žilico ter nas navdihnejo za kreiranje novih modnih oblačil. Naš ustvarjalno-projektni dan smo poimenovale Hodim po ljubljanskih ulicah in ustvarjam.

2. N A M E N   I N   C I L J I   N A L O G E

Namen naloge je narediti projektno-ustvarjalni dan za dijake SPSŠB, smer Ustvarjalec modnih oblačil, lahko pa bi ga izvedle tudi druge slovenske srednje šole. Z njim bi dijaki iskali navdih za svoje umetniške kreacije zunaj šolskih prostorov in bi lahko bil del učnega programa pri strokovnih predmetih ali urah praktičnega pouka.

Dijaki bi na tak dan spoznavali Ljubljano, mnogo dijakov namreč ne živi v Ljubljani, njeno zgodovino, arhitekturo, kulturo, barve, umeščenost stavb v prostor in možnost drugačnega pristopa k ustvarjanju modnih oblačil oziroma drugim umetniških stvaritev. 

3. H O D I M   P O   L J U B L J A N S K I H   U L I C A H  ...
  

Odločile smo se, da bi projektno-ustvarjalni dan Hodim po ljubljanskih ulicah in ustvarjam začeli z ogledom Nebotičnika, se odpeljali z mestnim avtobusom do Situle, ogled nadaljevali s Plečnikovimi Žalami in Stožicami, končali pa z ogledom Metelkove in Mesarskega mostu oziroma Mosta zaljubljencev.

Nebotičnik bi bil za dijake ustvarjalce zanimiv zaradi svoje zunanjosti, zgodovine in veličastnega razgleda na Ljubljano. Stanovanjsko-poslovni kompleks Situla navdušuje zaradi unikatne futuristične zunanjosti, Plečnikove Žale pa s slavolokom, kapelicami, belino stavb in simbiozo z naravo. Športno-nakupovalni park Stožice ponuja veliko ustvarjalnega navdiha zaradi svojih arhitekturnih posebnosti, kulturni center Metelkova pa izstopa po unikatnosti prostorov in zunanjosti ter barvitosti. Mesarski most oziroma Most zaljubljencev očara s kipi, skulpturami in množico pripetih ključavnic.

Dijaki bi imeli s seboj skicirke, mape in svinčnike za skiciranje, da bi lahko takoj začeli ustvarjati modne oziroma druge umetniške skice, ko bi dobili navdih ob ogledu stavb ali pa bi ta prišel ob kratki predstavitvi določenega objekta. 

Po ogledu znamenitosti bi delo nadaljevali v šoli. S profesorjem bi se pogovorili o videnih objektih in nadaljevali z ustvarjanjem modnih oziroma drugim umetniških skic.

3. 1 NEBOTIČNIK

Nebotičnik stoji na vogalu Stefanove in Slovenske ulice, v centru mesta. Zgrajen je bil leta 1933 na mestu porušenega srednjeveškega samostana. V temelje ljubljanskega nebotičnika je vzidana pesnitev Otona Župančiča: »Da naše zrno bi imelo leho in nam bo letina pod varno streho.« 

Dijakom bi lahko bila inspiracija za ustvarjanje modnih skic zunanjost zgradbe, kip Genije, glave penatov ali pa čudovit razgled na Ljubljano. 

Načrt za Nebotičnik je naredil Vladimir Šubic s pomočjo Ladislava Khama, Iva Medveda, Marjana Mušiča, Marjana Severja in Bojana Stupica. Njegova zasnova temelji na neoklasičnih in art déco stilih in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Konstrukcija je armiranobetonski skelet z vmesnimi betonskimi in opečnatimi stenami.

Ob odprtju je bil Nebotičnik visok 70 metrov, kar ga je uvrščalo med najvišje stavbe na Balkanu. Stavba je okrašena s kipom Genije, zazrte v prihodnost, avtorja Lojzeta Dolinarja.

V marmornatem pritličju so 4 glave penatov, delo Franceta Goršeta, po antični mitologiji varuhov hiše, družine in doma.

Še danes ima kavarna originalna drsna vrata, ki so bila narejena po ameriškem zgledu. Prav tako je bila po ameriškem zgledu opremljena kavarna s kraškim marmorjem, rdečimi žametnimi zavesami, stregli pa so samo v kristalu in srebru. Kot ob odprtju tudi danes kavarna navdušuje z razgledom na Ljubljano.

3. 2 SITULA

Stanovanjsko-poslovni kompleks Situla je lahko navdih za ustvarjanje zaradi svoje unikatne futuristične zunanjosti, detajlov na stavbi in njegovi umeščenosti v prostor.

Stavba stoji na Vilharjevi cesti, v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Ima dva vhoda in izhoda, ki omogočata enostavno vključevanje v promet. Spodnji del zgradbe je namenjen poslovnim prostorom in nakupovalnemu centru, v zgornjih prostorih pa so luksuzna stanovanja s pogledom na Ljubljano, Ljubljanski grad in Alpe.

Stavba ponuja funkcionalno udobje in moderen dizajn. Ustvarjalci Situle so za svoj dosežek leta 2014 prejeli Plečnikovo nagrado za največji dosežek na področju arhitekture in oblikovanje okolja. Situla predvsem navduši z občutkom venomer spreminjajoče se stavbe, tehnično dovršenostjo in panoramskimi zasteklitvami.

3. 3 ŽALE

Žale je leta 1937 zasnoval Jože Plečnik, poglavitna dela pa so bila zaključena leta 1940. S svojo obliko so lahko velik ustvarjalni navdih za dijake, saj predstavljajo množico stavbnih oblik zahodnoevropske civilizacije. Plečnikova ideja snovanja Žal izhaja iz misli nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja iz 19. stoletja: »Umetnost ne more ničesar izumiti, saj so vse poznala že minula stoletja, njeno poslanstvo pa je v prevrednotenju starega.«

Plečnikove Žale delujejo kot ograjen park, v katerega stopimo skozi velik slavolok z dvojnim kipom Jezusa in Marije, deli kiparja Borisa Kalina.

Osrednje delo Plečnikovih Žal je molilnica z baldahinom. Pred njo je postavil mrtvaški oder (katafalk) z govorniškim podijem. Oprema in molilnice (oltarji, oltarni nastavki, lestenc itd.) sodijo med najvišje dosežke naše obrti.

V parku so enojne in dvojne kapele (v beli barvi in obdane z zelenjem), klopi, vodnjak in različna znamenja. Kapele so v glavnem poimenovane po ljubljanskih cerkvah. Tako vsakdo na svoji zadnji poti do ure pokopa pravzaprav počiva v svoji domači farni cerkvi. Kapele so arhitekturno zasnovane vsaka drugače, od tumulusa prek antičnih svetišč do bizantinske cerkve in izvedenk iz profane arhitekture. Ta različnost simbolno izraža idejo verske in socialne enakopravnosti.

Vsi objekti so beli in obdani z zelenjem, lepota kraja pa sporoča, da s smrtjo ne prideta tema in brezup, temveč tolažba in svetloba. 

Dijaki lahko inspiracijo za svoje umetniške izdelke najdejo v umeščenosti stavb v prostor, njihovi arhitekturni unikatnosti, povezanosti narave in zgradb. Za navdih lahko služijo park, slavolok, molilnica in kapele.

Leta 2007 so Žale prejele evropski znak odličnosti.

3. 4 STOŽICE

Športni park Stožice je športni in nakupovalni park v izgradnji v bližini ljubljanskih Stožic. 

Park velja za nov mestni arhitekturni pomnik, ki preseneča s svojim videzom in arhitekturnimi detajli. Avtor športne dvorane in stadiona je arhitekturni biro Sadar + Vuga, avtor zunanjih ureditev parka pa biro Studio Akka. Po mnenju ustanoviteljev arhitekturnega biroja Sadar + Vuga Jurija Sadarja in Boštjana Vuge igra arhitektura v današnjem svetu predvsem interaktivno družbeno vlogo. Objekti lahko spodbujajo našo domišljijo, stimulirajo čute in spreminjajo družbeni prostor. Vse te komponente so vidne tudi pri zgrajenih športnih objektih in ponujajo dijakom mnogo motivov za nove umetniške stvaritve. Navdušuje predvsem športna dvorano s svojo školjčno zasnovo arhitekturnega plašča.

Odprtje dvorane in stadiona je bilo 10. in 11. avgusta 2010, rok za dokončanje podzemnega nakupovalnega centra pa leta 2011. Park bo v prihodnje obsegal tudi otroško igrišče, park za rolanje in rolkanje, steze za trim, kolesarjenje, pozimi pa tudi proge za smučarski tek.

3. 5 METELKOVA

Metelkova je kulturni center, ki se nahaja v središču Ljubljane, v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa Avstro-Ogrske ob Metelkovi cesti. Velja za eno najpomembnejših središč neodvisne kulture v Sloveniji. Sestavljajo ga različni klubi, lokali in galerije, tu se nahaja tudi ljubljanski Hostel Celica, ki ima prostore v stavbi nekdanjega vojaškega zapora.

Center je nastal leta 1993, ko je skupina prostovoljcev in aktivistov, povezanih v t. i. Mrežo za Metelkovo, zasedla stavbe kompleksa, iz katerega so se dve leti pred tem umaknili vojaki in so bile namenjene za rušenje.

Danes so prostori predvsem v večernih urah namenjeni druženju, zabavi, izmenjavi idej in mnenj, v ateljejih pa ustvarjajo umetniki in rokodelci. Rezultat njihovega ustvarjanja je viden v pisani poslikavi sten, postavitvi kipov, klopi in igral. 

Prav zaradi pisanosti, barvitosti prostora, alternativne, družbenokritične kulture in zgodovine je obisk primeren za nova umetniška, modna ustvarjanja, tokrat v rokah srednješolcev.

3. 6 MESARSKI MOST ALI MOST ZALJUBLJENCEV

Mesarski most so gradili dve leti, odprt je bil 10. julija 2010. Most čez Ljubljanico povezuje Ljubljansko tržnico s Petkovškovim nabrežjem in je namenjen pešcem in kolesarjem. Prostor za most na tem mestu je zasnoval in pri nedokončanih tržnicah pustil že Jože Plečnik. Maketa Plečnikove idejne zasnove je shranjena v Arhitekturnem muzeju Ljubljana.

Na mostu so bronasti kipi, delo akademskega kiparja Jakova Brdarja. Poleg manjših skulptur žab in školjk dominirajo tri večje figuralne skupine. Predstavljajo like iz grške antike ter krščansko-judovskega bajeslovja: osramočena Adam in Eva, izgnana iz raja, samovšečni Satir in bežeči Prometej.

Objekt so zaljubljenci preimenovali v Most zaljubljencev, saj v znak svoje ljubezni obešajo ključavnice na jeklene žice mosta. Zraven pripišejo še kakšno ljubezensko misel.

Dijaki najdejo navdih za svoje stvaritve v obliki mostu, njegovi zgradbi, kipih in pripetih ključavnicah.

POVEZAVA DO TURISTIČNEGA VIDEOSPOTA:

https://www.youtube.com/watch?v=sMZ7xt-PSJo&feature=youtu.be