MEDNARODNA MOBILNOST 2014 / 2015

MEDNARODNA MOBILNOST KOT STROKOVNO USPOSABLJANJE DIJAKOV IN UČITELJEV V ŠOLSKEM LETU 2014/15

Najpomembnejše učenje se dogaja

v resničnem življenju

ob resničnih problemih,

ne v učilnicah.

           (Charles Handy)

Tudi v šolskem letu 2014/15 bomo na naši šoli v okviru programa Erasmus+ izvedli izmenjavo 25 dijakov in 15 učiteljev na njihovo strokovno in praktično usposabljanje v tujino.

Naslov letošnjega projekta je »Družbene in gospodarske spremembe narekujejo potrebo po novih poklicnih znanjih«. Projekt na šoli koordinirata Smiljana Fister in Nikolaj Lipič.

Dijaki in učitelji so v nedeljo, 9. 11. 2014, odpotovali na Finsko, Dansko in v Estonijo ter Španijo. Praktično usposabljanje dijakov poteka štiri tedne, strokovno usposabljanje učiteljev pa en teden  na različnih partnerskih srednjih šolah, v podjetjih ali pri njihovih socialnih partnerjih.

Mobilnost učiteljev v tujino na naši šoli poteka že vse od leta 2006, mobilnost dijakov pa od leta 2007. Do sedaj se je v tujini usposabljajo že kar 152 naših dijakov in bilo izvedenih 149 mobilnosti naših učiteljev. Praksa dijakov v tujini se izvaja v šoli, šolskih delavnicah ali pri tujih partnerskih institucijah. V času bivanja v tujini so dijaki nastanjeni v dijaških domovih ali hostlih.

V mestu Vaasa, na Finskem, se usposabljajo dijaka

MATIC KAJZAR (3. C – avtoserviser),

NEJC ČERNIVEC (3. C – avtoserviser),

in organizator praktičnega pouka MARKO GALE.

V mestu Mikkeli, na Finskem, se usposabljajo dijaki

JERNEJ ŽAREN (3. E – avtokaroserist),

ROK KAVČIČ (3. E – avtokaroserist),

MATIC GROBIN (3. C – avtoserviser),

JAN ZALAR (3. C – avtoserviser),

in učitelj SEBASTJAN BESENIČAR.

V mestu Tampere, na Finskem, se usposabljajo dijaki

INGRID  BRADEŠKO (3. IO – izdelovalka oblačil),

ANAMARI ŠORGO (3. IO – izdelovalka oblačil),

TAMARA POHAJAČ(5. N – logistična tehnica),

ANJA VOLER (5. N – logistična tehnica),

JAN PETERKA (4. I – logistični tehnik),

ERIK STRITAR (4. I – logistični tehnik),

ALEX KNAVS (4. S – strojni tehnik),

ŠTEFAN REPNIK (5. S – strojni tehnik)

in učitelj GAŠPER KAVČNIK.

V mestu Talin, v Estoniji, se usposabljajo dijaki

TOMI ČRNIČ (3. D – avtoserviser),

MATEVŽ ROVANŠEK (3. D – avtoserviser),

MIHA HROVAT (4. U – avtoservisni tehnik),

MATEJ MLINAR (4. U – avtoservisni tehnik),

in učitelja IRENA MODIC-ČOŽ in MATJAŽ MRZLIKAR.

V mestu Sonderborg, na Danskem, se usposabljajo dijaki

ADIMIR  PRERADOVIĆ NASUFOVIĆ (3. I – logistični tehnik),

ANDRAŽ  ŠKOF (3. I – logistični tehnik,)

in učitelji ANDREJ PRAŠNIKAR, POLONA KIKELJ, DAMIJAN KRAŠOVEC.

V mestu Madrid, v Španiji, se usposabljajo dijaki:

TILEN ENCI (4. T – avtoservisni tehnik),

LUKA STAREC (4. T – avtoservisni tehnik),

BLAŽ DEMŠAR (4. T – avtoservisni tehnik),

NIKO BADOVINAC (5. Z – tehnik mehatronike),

ALJAŽ ČERNIGOJ (5. Z – tehnik mehatronike)

in učitelji BREDA TEKAVEC, LENKA BREZOVAR in JOŽE STEPAN.

V mestu Zaragoza, v Španiji, se usposabljajo

ravnateljica FANI AL-MANSOUR,

vodja Avtošole Ježica GORAN LAPIČ,

učiteljica SMILJANA FISTER,

projektni koordinator ŽIGA VUK.

Dijaki, udeleženci usposabljanja v tujini, so se v mesecu septembru in oktobru 2014 redno, tedensko, udeleževali pedagoških, kulturnih in jezikovnih priprav, ki jih je vodila Smiljana Fister.

Vsem udeležencem mobilnosti v tujini želimo uspešno strokovno in praktično usposabljanje, prijetno druženje ter spoznavanje naravnih lepot in kulturnih znamenitosti mest in držav, v katerih bivajo.  

Nikolaj Lipič 

FORUM MEHATRONIKE 2014/15 (drugič)

Pa je za nami tudi oktober in v prvem lektoriranju sta bila pravilnik in prijavnica. Za pokušino prilagam dva posnetka druge različice lektoriranega pravilnika. Seveda pa mora bistvo pravilnika ostati skrito do javnega razkritja v naših novicah.

Prvi posnetek ...

Drugi posnetek ...

Ostale priprave potekajo nemoteno in jih bomo počasi zaključili. Srečujemo se z veliko težavami, vendar pa se v želji po popolnosti z njimi z lahkoto soočamo in jih rešujemo. Ekipa za realizacijo foruma je več kot odlična, prve vidne rezultate njenega dela pričakujemo v kratkem. Stroškov zaenkrat še ni, vendar pa pričakujem, da se bodo kmalu z logaritemsko funkcijo pričeli dvigati v neslutene višave …

Lahko razkrijem tudi, da bomo imeli (oziroma se še dogovarjamo) kar nekaj zunanjih uspešnih gostov, ki bodo predstavili svojo poklicno pot, kar je lahko dobra osnova za uspeh kakšnega med sodelujočimi na našem forumu.

Ponovno objavljamo še eno izmed zgodnjih risb logotipa našega sedmega (pravljično število!) foruma mehatronike.

Rastem in se razvijam v ...

Matjaž Mlinšek

POGOVOR S PATRICKOM BUKOVNIKOM

Si plesalec. Kdaj si se začel ukvarjati s plesom? Opiši svojo plesno pot.

Plešem že vse življenje. Resneje pa ples treniram 6 let. Navdušil me je videospot Michaela Jacksona in takrat sem se odločil, da bom plesal. Tri leta sem imel svojo plesno skupino, treniral sem osnovnošolce, potem pa sem odšel med profesionalce. Leto dni je bil moj trener tudi svetovno znani koreograf Željko Božič. Zdaj plešem v Plesni šoli Urška. Ponosen sem na svoje sodelovanje z estradnikom Klemnom Slakonjo.

Zakaj ravno ples? Kaj ti pomeni ta šport?

S plesom se izražaš. V njem si iskren. Ne znam si predstavljati svojega življenja brez plesa.

Kateri plesni klub je po tvojem najboljši?

To je Plesni klub Urška, saj tudi sam plešem v njem. Je pa v Sloveniji mnogo dobrih plesnih klubov. Omenil bi še Kazino, ki svojo odličnost dokazuje z ogromnim številom nagrad.

Kaj ti pomenijo plesne nagrade, ki si jih osvojil?

Ne pomenijo mi veliko. Bolj mi je všeč zabavno druženje s plesalci. Mogoče bom spremenil mnenje, ko bom res dobil prestižno plesno nagrado.

Kateri plesni slog ti je najbližji?

 To je hip hop. Ples z največ energije. 

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Hočem postati še boljši plesalec, kasneje trener. Rad bi odprl svojo plesno šolo.

Kakšna je plesna kultura v Sloveniji?

Slovenci so dobri plesalci, boljši kot marsikateri evropski narod. Imamo vrhunske baletnike, dobri smo tudi v hip hopu, jazz baletu. Tako dobri smo, da smo plesalci svetovno znanih zvezd, kot so Usher,Ne-Yo, Britney Spears. Žal se mnogi vrhunski plesalci »izgubijo« v svoji slavi.

Znan si po svojem obesku z likom Afrike. Zakaj ravno Afrika?

Zelo veliko ljudi mi postavi to vprašanje. Afrika je zibelka civilizacije. Tam se je rodil človek in ko obišče ta kontinent, se počuti kot doma. Afričani so nepokvarjeni, v svojem jedru »čisti«.

Tvoj življenjski moto je …

Nikoli ne odnehaj in vedno bodi samosvoj.

Vprašanja sta napisali Pia in Lucija, 2. K. Patricka pa sta intervjuvali Urška in Lucija, prav tako iz 2.K.

KAJETAN KOVIČ (1931-2014)

Jesen

 

Nekje na soncu dolgo bi slonel

in bi prešteval bele pajčevine

jesenskih dni; gozd bi žarel

in čakal da poletje mine;

  

da listje porjavi in obledi,

da pride čas, ko pade slama

in potok se skali

in je tema zarana.

 

Nekje na soncu, daleč od ljudi,

prešteval in pomišljal bi spomine

ves dolgi dan, ko gozd žari

in čaka, da življenje mine.

Po dolgi bolezni je v petek, 7. 11. 2014, preminil slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in akademik Kajetan Kovič. Otroštvo je preživel na Štajerskem, v Poljčanah, Hrastje Moti in Radencih. Leta 1956 je diplomiral iz primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Že v času študija je sodeloval pri literarni reviji Beseda, po končanem študiju pa si je služil denar kot novinar. Po odsluženem vojaškem roku je postal urednik pri Državni založbi Slovenije, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve leta 1992.

Leta 1953  je s pesniki Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Janezom Menartom izdal pesniško zbirko Pesmi štirih in utrl pot intimizmu v slovenski književnosti. Kasneje se je približal poetiki absurda, novega ekspresionizma in iracionalnega eksistencializma. Njegova najbolj znana samostojna pesniška zbirka je Labrador (1976), ki so jo letos ponovno izdali pri Mladinski knjigi.

Kovič je avtor vrste del za otroke in mladino. Leta 1972 so izšle danes legendarne zgodbe o Piki Jakobu, leta 1975 pa slikanica Maček Muri. Obe deli sta že več kot 40 let priljubljeni med otroki. Piki Jakob je doživel 12 ponatisov, Maček Muri pa kar 17. Pri Mladinski knjigi so ob njegovem 81. rojstnem dnevu izdali antologijo njegovih del za otroke Kako se vrtijo ure. Kovič je tudi avtor danes že skorajda ponarodele Kekčeve pesmi, ki jo je leta 1963 v filmu Srečno, Kekec pel Martin Lumbar.

Kovič je priznan prevajalec nemške, francoske, madžarske, češke, hrvaške, srbske in ruske poezije. V slovenščino je med drugim prevedel Prešernove nemške pesmi. Za svoje delo je prejel številne literarne nagrade. Je dobitnik male in velike Prešernove nagrade.

Kajetan Kovič je nedvomno pustil neizbrisen pečat v slovenski literaturi, literaturo za otroke in mladino pa je povzdignil na najvišjo, mednarodno primerljivo raven.

Andrej Golinar

OBISK TOVARNE YULON

Zbrali smo se pred tovarno Yulon, kjer nas je pričakala pooblaščena oseba in nas odpeljala do delovnih prostorov. V prvi sobi bila dva stroja za navijanje nitk, stara okoli 30 let. Sta manjša od ostalih strojev, ki smo jih videli, saj sta lahko navila samo dva koluta nitk. Nato smo odšli v večji prostor. Tam so bili novejši in 5-krat večji stroji, ki so lahko navijali po več kolutov in nitk.

V drugem nadstropju so stroji topili nitke v navadnem stanju in jih hitro spuščali v prvo nadstropje, kjer so jih stroji navijali na kolute. V tretjem nadstropju so imeli v škatlah še nestopljene nitke, ki so jih strojno stopili. V drugem nadstropju se je postopek ponovil.

Na koncu smo si ogledali še v veliko delavnico. Tam so stroji navite nitke vozili na stojala. Nato so drugi stroji s stojal nitke vzeli in jih nosili na vodene stroje, ki so jih pospravili v škatle. 

Julian Boštjan Remškar, 1. O

Foto: Armando Škrlj Krulc, 1. O