PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI

TONE KUNTNER, POJEM TI HVALNICO

Pojem ti hvalnico, domovina,

kakor se tudi spodobi za sina,

ki mu tujina razjeda srce.

Rečem jim, ko me sprašujejo zate,

da si dežela srečnih ljudi,

kajti ne vem, če ni kdo med njimi,

ki ti pogubo in žalost želi,

rečem jim, da so obdelana polja,

da nam pšenica dvakrat zori

in da strastna življenjska volja

žene ljudi,

ljudi na zemlji,

ljudi pri strojih,

ljudi pri peresu,

rečem jim, da je svoboda, pravica,

in rečem jim, da sem ponosen nate,

ker tebi enake dežele ni.

Spoštovana gospa ravnateljica, spoštovani profesorji, dragi dijaki!

Jutri, 25. junija, bo minilo 24 let od zgodovinskega dne, ko je Slovenija postala samostojna država. Ko se je 20. stoletje počasi iztekalo in se nagibalo v 21., se je slovenski narod priključil številnim narodom, ki so si v nemirnem 20. stoletju izborili svojo samostojnost in državo. Da, slovenski narod si je svojo samostojnost in svojo državo izboril. Od sredine 19. stoletja dalje je v slovenskih srcih tlela želja po zedinjeni, združeni, enotni Sloveniji. 25. junija 1991 so v znak izpolnjene več kot stoletne želje ponosno zaplapolale slovenske zastave. Slovenski narod, enoten, kot nikoli prej, je na evropski zemljevid zarisal novo državo. Uspel je z veliko vizijo, željo, upanjem in pogumom. A veselju je sledilo deset dni oboroženih spopadov, deset dni vojne. Kot slutnja, da državo v prihodnosti čaka še kar nekaj preizkušenj. 

Danes se zdi, da je pogum, upanje in veselje, ki je takrat prevevalo Slovence, že zdavnaj ugasnilo. Vsakdanje tegobe prevečkrat zatemnijo vse tisto, česar smo se veselili tako navdušeno pred 24 leti. 

Zakaj jutri, na praznik državnosti, izobesiti slovensko zastavo? Izobesili jo bomo, ker živimo v lepi deželi, v kateri se Alpe priklonijo morju, kjer v apnencu voda oblikuje svetovno znana čudesa in se rečne meglice umikajo vinorodnim gričem. Živimo v deželi, ki nam bogato rodi skoraj vse leto, v kateri se narava vsako trimesečje preobleče v popolnoma novo kreacijo, kjer se lahko brez strahu sprehajamo po ulicah in nam ni treba zaradi svoje narodnosti, vere, rase ali političnega prepričanja bežati pred orožjem ali biti begunec, kakor milijonom ljudem po svetu. Živimo v mirni državi.

Lepa je, zato je prav, da jo imamo radi in smo ponosni nanjo. Pot do njene samostojnosti ni bila lahka, zato je prav, da spoštujemo dan, ko je Slovenija postala država. 

Dragi profesorji, drugi delavci šole in seveda dijaki, želim vam lepši jutrišnji dan in prijetne počitnice.

Aktiv družboslovja