JANUARSKE NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Bralcem spletnih novic predstavljamo kratek izbor knjižnih novosti iz šolske knjižnice.

LEPOSLOVJE

V romanu Orkester za poljube je v ospredju zgodba medicinske sestre Terezije Jurša. Ta najprej v ne povsem pojasnjenih okoliščinah izgubi moža, dravskega splavarja in ljudskega godca Pavleka, nato pa ji zaradi izrazitega socialnega čuta odpovejo še službo v ptujski mestni hiralnici. V času gospodarske krize in splošnega pomanjkanja se tako znajde na robu preživetja, zato je prisiljena sprejeti preračunljivo pomoč premožnega meščana Jaroslava Goldinskega, sicer poverjenika v Ptujski mestni hranilnici in posojilnici.

  

Vedno je užitek prijeti v roke kako od slovenskih klasik v novi preobleki, sploh če je preobleka dobra. Za tokratno presenečenje je poskrbela nova pisana podoba ene največjih slovenskih pesnitev, saj je za drugačen pogled na Prešernov Krst, delo o neminljivi ljubezni, ki je prepleteno z religiozno tematiko, poskrbel Jurij Žitek, slikar, ilustrator in računalniški grafik.

Trst, danes. Slikovito orisani junaki, ki poosebljajo banalnost zla. V svetu, prepojenem z nizkimi strastmi in mržnjo do drugega in drugačnega, romunski par na poti v boljše življenje nima prav veliko možnosti, da ga tudi doseže. Psihološka in družbena analiza zla vrta od današnjika do časov fašizma in znova potrjuje, da se hudič, kot vedno, skriva v detajlih.

Delo pripoveduje o treh otrocih, sirotah, za katere se prepirajo za skrbništvo. Oče je namreč izginil, mati pa storila samomor. Najstarejši je štirinajstletni Simeón, nadvse bister fant, ki si zada nalogo obdržati skupaj preostalo družino. Osemletna Morgane je zadržana deklica, medtem ko je Venise petletna nadvse ljubka očarljivka. Premladi so, da bi živeli sami, zato jim socialna služba želi najti skrbnika. Ker je imel oče že prej drugo družino, sta kandidata šestindvajsetletni homoseksualni polbrat Barthélemy in sedemintridesetletna zdravnica Josiane, ki se navduši nad ljubko Venise, manj privlačna Simeón in Morgane pa je ne zanimata. 

STROKOVNO GRADIVO

Knjiga je napisana v angleškem in slovenskem jeziku. Svetu želi približati nekaj biserov slovenskega ljudskega pripovednega izročila, pri tem pa tudi nas same opomniti na dragocenosti naše dežele. Otroci naj jo sprejmejo kot privlačno slikanico, šolarjem naj postane prijazen vodnik do znanja angleščine, njihovim staršem spomin na pripovedke iz njihovega otroštva, obiskovalce Slovenije pa naj vodi po naših naravnih lepotah in kulturni dediščini.

 

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so izdali knjižico, ki sta jo na podlagi raziskave med več kot 3.000 slovenskimi osnovnošolskimi učitelji pripravila strokovnjaka s pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Krek in dr. Janez Vogrinc. Cilj tokratne empirične raziskave je bil ugotoviti obremenjenost osnovnošolskih učiteljev z neposrednim pedagoškim delom, s pripravo na pouk in z vsemi dejavnostmi, ki jih učitelji še opravljajo na šoli in za šolo ter učence.

 

Zgodovina Evrope je edinstveno tovrstno delo, v katerem en sam zgodovinar obravnava celotno zgodovino Evrope. V knjigo nas uvede obširen pregled historične metodologije in dosedanjih poskusov popisa evropske zgodovine. Sledi 12 poglavij, v katerih potujemo skozi znana zgodovinska obdobja – od prazgodovine do vzpostavitve novih družbenopolitičnih razmerij po koncu hladne vojne in razpadu blokovske delitve. Vsako poglavje se konča z nekakšno reportažno pripovedjo o dogodku, ki je bil ključen ob prehodu med obravnavanimi obdobji (izbruh ognjenika, ki je pokončal minojsko kulturo na Kreti; snovanje načrtov za zidavo Konstantinopla; nastajanje Moskve; ganljivo Napoleonovo slovo od imperialne garde po porazih v koalicijskih vojnah; utrinki z dolgotrajnega sojenja nacistom v povojnem Nürnbergu). Tudi te zgodbe, kot sicer celotno knjigo, spremljajo nazorni zgodovinski zemljevidi, ki še dodatno v sliki osvetlijo vsebino.

DVD-GRADIVO

Aufibks! (2006)

Kratka TV-oddaja (50 minut)

Film obravnava dinamiko odnosov celjskih Slovencev in Nemcev v zadnji tretjini 19. in začetku 20. stoletja. Odnosi so se razvijali od strpnosti in sožitja v sedemdesetih letih do ostrih mednacionalnih spopadov, ki so dosegli vrhunec med letoma 1890 in 1899. Temelj scenarija sta raziskovalno delo red. prof. dr. Janeza Cvirna in zlasti njegova knjiga Kri v luft! Čreve na plot!

Vir: http://www.bukla.si/

Andrej Golinar

INFORMATIVA 2014

 

24. in 25. januarja je na Gospodarskem razstavišču potekala 6. Informativa, sejem izobraževanja in poklicev. Obiskalo ga je rekordnih 20.000 obiskovalcev, ki so si ogledali ponudbo več kot 200 slovenskih in tujih izobraževalnih programov ter praktične prikaze poklicev. Tudi naša šola je na Informativi predstavljala tri programe: ustvarjalca modnih oblačil ter logističnega in avtoservisnega tehnika. K stojnici smo obiskovalce privabljali s prikazom tekstilnih oblačil, ki so jih izdelale dijakinje 3. K-razreda, risanjem krojev v živo, avdiovizualno predstavitvijo šolanja logističnih tehnikov in razstavo avtomobilskih delov, med drugim motorja z notranjim izgorevanjem.

 

Našo stojnico sem obiskal v petek popoldne, ko so obiskovalcem šolske programe predstavljali učiteljica Alojzija Skubic in učitelja Damijan Krašovec ter Miha Škoda. Pri privabljanju mladine in njihovih staršev so jim pomagali tudi dijaki naše šole. Vprašal sem jih, ali so zadovoljni z obiskom in odzivom, in tako učitelji kot dijaki so mi odgovorili pritrdilno. Damijan Krašovec je še pripomnil, da so dijaki veliko bolj resni, če pridejo skupaj s starši kot z razredom. Takrat jih bolj kot sama predstavitev zanima, koliko imamo bombončkov in ostalega propagandnega materiala. Dobili pa smo tudi kar nekaj obljub, da nas pridejo obiskat na informativni dan, ki bo potekal 14. in 15. februarja.

Naši dijaki so mladim obiskovalcem odgovorili na vsa vprašanja, predvsem pa poudarili, da je šolanje pri nas kvalitetno in prijetno.

 

Čeprav smo imeli dober obisk, sem bil razočaran, da se obiskovalci niso bolj ustavljali ob stojnicah in se informirali o različnih izobraževalnih programih. Sam sem Informativo obiskal pred tremi leti, ko sem zaključeval osnovno šolo, in takrat je bilo več zanimanja za predstavljene šole, fakultete in poklice. Upam, da nam bo tudi predstavitev na sejmu pomagala, da bomo jeseni imeli veliko novih nadobudnih in znanja željnih dijakov.

Matic Šebjan, 2. O

POGOVOR Z DIJAKINJO JELKO VIDRIH

Pogovarjali smo se z dijakinjo 3. K-razreda, izvrstno kitaristko Jelko Vidrih.

 

Kdaj se ti je prvič pojavila želja po igranju kitare in zakaj? 

Prvič se mi je pojavila želja pred tremi leti, ko sem se vpisala k tabornikom. Zelo so mi bili všeč taborniški večeri ob ognju in kitari in to me je spodbudilo, da sem sama poskusila z igranjem. Pa še zaljubila sem se v fanta, ki je igral kitaro.

Kje si se jo začela učiti?

Začela sem se jo učiti doma.

Kolikokrat na teden igraš kitaro?

Nekoč sem jo vsak dan, zdaj pa vedno manj, ker nimam časa. 

Katera je bila prva skladba, ki si se jo naučila igrati?

Ne vem več natančno, ali je bila to Mežkova Siva pot ali skladba skupine Čuki Vlak.

Kakšna občutja doživljaš med igranjem kitare?

Včasih zelo uživam, se zabavam in sem v svojem svetu, včasih pa tudi ne. To je predvsem takrat, ko se želim naučiti novo skladbo, pa mi ne uspe takoj in se veliko motim.

Kateri je tvoj največji glasbeni dosežek?

Upala sem si igrati na taborjenju pred 180 gledalci. Bili so navdušeni. 

Katera je tvoja najljubša glasbena skupina?

To je skupina S. A. R. S.

Znaš igrati še kakšen inštrument?

Tri leta sem se v glasbeni šoli učila igrati violino in klavir. Znam pa igrati tudi harmoniko in flavto. Že od nekdaj me je zanimala glasba.

Kje se vidiš čez pet let? Boš še vedno igrala kitaro?

Ne vem. Upam, da bom študirala, igrala kitaro in bila tabornica.

Z Jelko se je pogovarjala Maruša Jager, 3. K

POGOVOR Z UČITELJEM MARKOM GALETOM

Na kateri fakulteti ste študirali?

Na strojni fakulteti v Ljubljani sem končal višješolski študijski program. Kasneje sem študiral ob delu in uspešno zaključil 2. stopnjo izobraževanja na področju strojništva, visoko strokovno šolo. 

Ste bili v vojski? Kje ste jo služili?

V vojski sem bil leta 1983 v Jugoslovanski ljudski armadi. Služil sem jo na Kosovu, skoraj leto dni. 

Kje ste dobili prvo zaposlitev?

Po končani fakulteti sem se najprej zaposlil v Iskri Elementi. Izdelovali smo milijonske serije elektromehanskih relejev, kasneje pa sem delal tudi na merilnih sistemih obdelovalnih strojev. 

Ali menite, da mora avtoserviser znati več tujih jezikov? Koliko jih vi govorite?

Znanje tujih jezikov je pomembno. Dobro je, da zna avtoserviser govoriti angleško in nemško. Nemško predvsem zaradi velikega števila nemških vozil na našem tržišču. Ni pa nujno, da obvlada še kak drug tuj jezik, pomembno je, da z znanjem tujih jezikov najde podatke, ki jih potrebuje. Sam dobro govorim angleščino, nemščino pa bolj razumem, kot govorim. Tekoče obvladam tudi srbski in hrvaški jezik, ki sem se ju učil v šoli in uporabljal v vojski. Govorim ju tako dobro kot slovenščino.

Kako je potekala vaša poklicna pot na naši šoli?

Zaposlil sem se kot učitelj praktičnega pouka na ročni in strojni obdelavi. Poučeval sem tudi prometne oz. logistične tehnike. Leta 2000 sem postal vodja šolskih delavnic in poleg vodenja PUD-a to delo opravljam še danes. 

Kaj najrajši delate kot organizator PUD-a?

Zanimive so mi vse faze dela. Rad se pogovarjam z dijaki, da ugotovim, kje in kaj želijo delati. Tako najdem zanje primerne delodajalce. Med praktičnim usposabljanjem pri delodajalcih dijake obiskujem in tako spremljam njihovo delo, na koncu pa od delodajalcev zberem še povratne informacije.

Udeležujete se tudi mednarodnih izmenjav. Smo dovolj konkurenčni drugam šolam na severu Evrope, kamor odide veliko naših dijakov?

Največ izkušenj imam s finskimi šolami. Po obsegu, velikosti in opremljenosti se naših in finskih šol ne da primerjati. Mi delamo v veliko skromnejših razmerah, vendar ne slabše od Fincev. Naši dijaki so strokovno zelo dobro podkovani.

Kaj vam je najbolj všeč pri izmenjavi dijakov in učiteljev?

Predvsem potovanja, spoznavanje tujih dežel, šol in ljudi. Z ljudmi iz tujine navežeš pristen stik. Dober občutek je, ko veš, da imaš več 1000 km stran prijatelja, ki ga lahko vsak trenutek pokličeš. Z našimi dijaki v tujini je zelo prijetno delati, so zagreti in pripravljeni za delo. Zelo so npr. vznemirjeni, ko prvič letijo z letalom. Z izmenjavami dobimo dijaki in učitelji veliko novih življenjskih izkušenj. 

Imate hobije? Kateri so?

Rad potujem in rad sem z družino; rad počnem tudi kaj ustvarjalnega. Všeč so mi tudi aktivni športni dnevi.

Ste tudi ljubitelj motorjev. Kdaj ste opravili izpit zanj? Koliko jih imate v domači garaži?

Sem zelo velik ljubitelj motorjev, vendar se nisem ves čas vozil z njimi. Do odhoda v vojsko sem bil aktiven motorist, kasneje pa ne več zaradi družinskih in ostalih obveznosti. Gradil sem hišo in ni bilo ne časa ne finančnih sredstev. Zadnjih 10 let pa jih spet vozim. Vožnjo z njimi sem ves čas pogrešal. Vozniški izpit sem naredil pri še ne 16 letih. Po izpit sem se pripeljal z motorjem. Nimam ves čas istih motorjev. V garaži jih imam več, eden ni dovolj za vse moje potrebe. Za vsakdanji mestni prevoz je najprimernejši skuter, za potovanja vsaj 1000-kubični motor z veliko navora, da lahko brez težav pelje mojo ženo, mene in najino prtljago. Zadnjih pet let tudi dirkam, zato imam tudi tekmovalni motor. 

Katera je vaša najljubša znamka motorjev?

Nimam najljubše znamke. Mislim, da ni slabih motorjev, zato nimam predsodkov do italijanskih, nemških ali japonskih motorjev. Sam vozim motorje japonske znamke, ker so najdostopnejši in cenovno najbolj ugodni. Se redko pokvarijo, če pa se, rezervne dele zanje dobim brez težav. Italijanski motorji so večinoma dvovaljniki in primerni za športno aktivna potovanja. So zahtevni za vožnjo. Nemški motorji pa slovijo kot uporabni stroji za dolge poti, a so predragi za povprečnega motorista.

Nam poveste kakšno zanimivo šolsko prigodo?

Prigod je bilo veliko, saj nisem več med najmlajšo generacijo učiteljev. Dogajajo se iz dneva v dan. Imel sem opravka z več kot 10.000 dijaki. Smešno je, ko zamenjujem imena dijakov, saj si predvsem zapomnim njihove obraze, ne imen. Zanimiva je bila prva generacija avtoserviserjev. Bili so zelo živahni. Učili smo jih na nov način, ki ga še nismo obvladali, in tako je nastalo mnogo zabavnih situacij in prigod. 

Kakšen je vaš življenjski moto?

Moj življenjski moto je: Če človeku ne znaš ali ne zmoreš pomagati, mu tudi nagajati ali ga ovirati ni potrebno. 

 

Vprašanja napisal Blaž Lužar, 5. T, spraševal Miha Jančič, 2. O.