POGOVOR Z UČITELJEM MARKOM GALETOM

Na kateri fakulteti ste študirali?

Na strojni fakulteti v Ljubljani sem končal višješolski študijski program. Kasneje sem študiral ob delu in uspešno zaključil 2. stopnjo izobraževanja na področju strojništva, visoko strokovno šolo. 

Ste bili v vojski? Kje ste jo služili?

V vojski sem bil leta 1983 v Jugoslovanski ljudski armadi. Služil sem jo na Kosovu, skoraj leto dni. 

Kje ste dobili prvo zaposlitev?

Po končani fakulteti sem se najprej zaposlil v Iskri Elementi. Izdelovali smo milijonske serije elektromehanskih relejev, kasneje pa sem delal tudi na merilnih sistemih obdelovalnih strojev. 

Ali menite, da mora avtoserviser znati več tujih jezikov? Koliko jih vi govorite?

Znanje tujih jezikov je pomembno. Dobro je, da zna avtoserviser govoriti angleško in nemško. Nemško predvsem zaradi velikega števila nemških vozil na našem tržišču. Ni pa nujno, da obvlada še kak drug tuj jezik, pomembno je, da z znanjem tujih jezikov najde podatke, ki jih potrebuje. Sam dobro govorim angleščino, nemščino pa bolj razumem, kot govorim. Tekoče obvladam tudi srbski in hrvaški jezik, ki sem se ju učil v šoli in uporabljal v vojski. Govorim ju tako dobro kot slovenščino.

Kako je potekala vaša poklicna pot na naši šoli?

Zaposlil sem se kot učitelj praktičnega pouka na ročni in strojni obdelavi. Poučeval sem tudi prometne oz. logistične tehnike. Leta 2000 sem postal vodja šolskih delavnic in poleg vodenja PUD-a to delo opravljam še danes. 

Kaj najrajši delate kot organizator PUD-a?

Zanimive so mi vse faze dela. Rad se pogovarjam z dijaki, da ugotovim, kje in kaj želijo delati. Tako najdem zanje primerne delodajalce. Med praktičnim usposabljanjem pri delodajalcih dijake obiskujem in tako spremljam njihovo delo, na koncu pa od delodajalcev zberem še povratne informacije.

Udeležujete se tudi mednarodnih izmenjav. Smo dovolj konkurenčni drugam šolam na severu Evrope, kamor odide veliko naših dijakov?

Največ izkušenj imam s finskimi šolami. Po obsegu, velikosti in opremljenosti se naših in finskih šol ne da primerjati. Mi delamo v veliko skromnejših razmerah, vendar ne slabše od Fincev. Naši dijaki so strokovno zelo dobro podkovani.

Kaj vam je najbolj všeč pri izmenjavi dijakov in učiteljev?

Predvsem potovanja, spoznavanje tujih dežel, šol in ljudi. Z ljudmi iz tujine navežeš pristen stik. Dober občutek je, ko veš, da imaš več 1000 km stran prijatelja, ki ga lahko vsak trenutek pokličeš. Z našimi dijaki v tujini je zelo prijetno delati, so zagreti in pripravljeni za delo. Zelo so npr. vznemirjeni, ko prvič letijo z letalom. Z izmenjavami dobimo dijaki in učitelji veliko novih življenjskih izkušenj. 

Imate hobije? Kateri so?

Rad potujem in rad sem z družino; rad počnem tudi kaj ustvarjalnega. Všeč so mi tudi aktivni športni dnevi.

Ste tudi ljubitelj motorjev. Kdaj ste opravili izpit zanj? Koliko jih imate v domači garaži?

Sem zelo velik ljubitelj motorjev, vendar se nisem ves čas vozil z njimi. Do odhoda v vojsko sem bil aktiven motorist, kasneje pa ne več zaradi družinskih in ostalih obveznosti. Gradil sem hišo in ni bilo ne časa ne finančnih sredstev. Zadnjih 10 let pa jih spet vozim. Vožnjo z njimi sem ves čas pogrešal. Vozniški izpit sem naredil pri še ne 16 letih. Po izpit sem se pripeljal z motorjem. Nimam ves čas istih motorjev. V garaži jih imam več, eden ni dovolj za vse moje potrebe. Za vsakdanji mestni prevoz je najprimernejši skuter, za potovanja vsaj 1000-kubični motor z veliko navora, da lahko brez težav pelje mojo ženo, mene in najino prtljago. Zadnjih pet let tudi dirkam, zato imam tudi tekmovalni motor. 

Katera je vaša najljubša znamka motorjev?

Nimam najljubše znamke. Mislim, da ni slabih motorjev, zato nimam predsodkov do italijanskih, nemških ali japonskih motorjev. Sam vozim motorje japonske znamke, ker so najdostopnejši in cenovno najbolj ugodni. Se redko pokvarijo, če pa se, rezervne dele zanje dobim brez težav. Italijanski motorji so večinoma dvovaljniki in primerni za športno aktivna potovanja. So zahtevni za vožnjo. Nemški motorji pa slovijo kot uporabni stroji za dolge poti, a so predragi za povprečnega motorista.

Nam poveste kakšno zanimivo šolsko prigodo?

Prigod je bilo veliko, saj nisem več med najmlajšo generacijo učiteljev. Dogajajo se iz dneva v dan. Imel sem opravka z več kot 10.000 dijaki. Smešno je, ko zamenjujem imena dijakov, saj si predvsem zapomnim njihove obraze, ne imen. Zanimiva je bila prva generacija avtoserviserjev. Bili so zelo živahni. Učili smo jih na nov način, ki ga še nismo obvladali, in tako je nastalo mnogo zabavnih situacij in prigod. 

Kakšen je vaš življenjski moto?

Moj življenjski moto je: Če človeku ne znaš ali ne zmoreš pomagati, mu tudi nagajati ali ga ovirati ni potrebno. 

 

Vprašanja napisal Blaž Lužar, 5. T, spraševal Miha Jančič, 2. O.