sobota, 23. november 2013

POGOVOR Z ENISO PORČIĆ



Pogovarjali smo se z učenko 2. IO Eniso Porčič, edino dijakinjo naše šole, ki se je udeležila 19. Ljubljanskega maratona.


1. Zakaj si se odločila za udeležbo na maratonu?

Za udeležbo na maratonu sem se odločila, ker rada tečem.

2. Na koliko kilometrov si tekla?

Tekla sem na 5600 metrov.

3. Kdaj si začela resneje trenirati tek?

Resneje sem začela trenirati tek v 6. razredu osnovne šole. Takrat sem trenirala atletiko, košarko in odbojko, a vztrajala sem pri teku.

4. Tečeš redno ali občasno?

Nekaj časa sem redno tekla na Kodeljevem, zdaj pa zaradi veliko obveznosti tečem občasno. Veliko časa mi vzame učenje, poleg tega pa še delam. Zelo malo časa imam zase.

5. Te je res nekdo na ljubljanskem maratonu spotaknil?

Ja, res je. Spotaknilo me je dekle, a mislim, da to ni naredila namenoma. Nisem ji zamerila. Če me ne bi, bi bila na cilju med prvimi dvajsetimi. Zelo dobro sem namreč startala.

6. Koliko maratonov si že pretekla?

Pet.

7. Je tek tvoj najljubši šport?

Tek je moj najljubši šport. Rada sem tekla, tudi ko sem trenirala odbojko in košarko.

8. Bi bila aktivna športnica, tekačica, ki bi se udeleževala mednarodnih tekmovanj? Zakaj da ali ne?

Če bi imela to možnost, bi bila aktivna tekačica. Po duši sem športnica.

8. Imaš med tekači kakšne vzornike?

Da, Matica Osovnikarja. Z njim sem skupaj trenirala. Super je, veliko mi je pomagal pri sprintu.

9. Je tek sprostitev?

Seveda je. Je pa lažje teči sam. Če tečeš v paru, se moraš drugemu prilagajati.


10. Kako spodbuditi mlade k večji udeležbi na maratonu?

Mene so za tek navdušili učitelji telovadbe v osnovni šoli, ko so me prijavljali na različna športna tekmovanja. Mislim pa, da se mora vsak sam odločiti, da želi teči, ker bo tako lažje vztrajal na začrtani poti.

                             
Miha Jančič, 2. 0

Ni komentarjev:

Objavite komentar