V mesecu oktobru smo imeli organiziran izlet v Kragujevac, v četrto največje srbsko mesto s 150.835 prebivalci. Republika Srbija je demokratična država, ki se razteza na površini 88.361 km². Leži na Balkanskem polotoku. Na severu meji z Madžarsko, na vzhodu z Romunijo in Bolgarijo, na jugu z Republiko Makedonijo in Kosovom, na zahodu pa s Črno goro, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Ima 7,2 milijona prebivalcev. Od tega jih kar 1,3 milijona živi v glavnem mestu Beograd. Večja mesta so še Novi Sad, Niš in Kragujevac.
Odhod
izpred Avtošole Ježica je bil v nedeljo zjutraj, 20. 10. 2013, ob 5.35. Na pot
smo se odpravili s šolskim kombijem. Prvi postanek smo naredili na zadnji
bencinski črpalki v Sloveniji, kjer smo dotočili gorivo. Z vožnjo smo
nadaljevali preko Hrvaške do Srbije in po 670 km oziroma osmih urah vožnje
prispeli na cilj.
Pot je potekala mirno
in sproščeno. Veliko sem se pogovarjal z
gospo Grašič, pomočnico ravnateljice naše šole, ki je delila z mano zanimive
izkušnje. Po prihodu v Srbijo smo ponovno naredili daljši postanek ter zamenjali
evre v srbsko nacionalno valuto, srbski dinar.
Približno
ob 14.30 smo prispeli v Kragujevac, ki je kulturno in gospodarsko središče pokrajine
Šumadije. Mesto leži južno od Beograda ob reki Lepinici. Po prihodu v mesto smo
se najprej odpravili do Politehničke škole Kragujevac, ki je partnerica naše
šole. Tu smo se spoznali z dijaki in učitelji šole ter nato odšli družinam
gostiteljicam, pri katerih smo dvakrat prenočili.
Pri
družini me je že čakalo odlično kosilo, takoj zatem pa tekma floorballa, športa,
ki ga je igral moj gostitelj. Na žalost so zmagali tekmovalci iz Beograda in ne
domači iz Kragujevca. V Srbiji je floorball dokaj nov šport, zato imajo samo dve
društvi, eno je iz Beograda, drugo pa iz Kragujevca.
Po tekmi sva z mojim gostiteljem odšla domov, se
preoblekla in odšla na zabavo ob osemnajstem rojstnem dnevu gostiteljeve
prijateljice.
V ponedeljek, 21. 10. 2013,
so Srbi imeli praznik. Počastili so spomin na otroške žrtve med drugo svetovno
vojno. Spominska slovesnost je potekala v spominskem parku Šumarice. V parku je postavljen mogočen V-3 spomenik,
ki opominja na ta tragičen dogodek. Ko smo zaključili, smo imeli
nekaj prostega časa. Gostitelja sta nama z Matijem Šnebergerjem razkazala center mesta.
Izvedel sem, da je
mestu Kragujevac gospodarsko pomagala avtomobilska tovarna Fiat, kjer je zaposlenih približno 2500 ljudi. Dve leti izdelujejo
samo en model avtomobila; trenutno proizvajajo fiat 500 L. V mestu se nahaja tudi muzej Zastava.
V torek, 22. 10. 2013, smo imeli na Politehnički školi
Kragujevac predstavitev floorballa. Po obveznostih na šoli smo se
odpravili na najboljši burek v mestu. V Kragujevcu sem spoznal in okusil
tudi ostalo srbsko kulinariko. Najbolj mi je bilo zanimivo, da ljudje jedo v izjemno velikih količinah. Na meniju je bolj kot ne mesna hrana.
Zvečer smo se zbrali pri gostiteljevem sošolcu. Praznovali
smo zaključni večer v Kragujevcu. Presenetilo me je, da so se zbrali vsi
gostiteljivi sošolci in sošolke. Bilo nas je dvajset in večer je bil res sproščen.
Nazdravili smo z »rakijo«, se družili ob slastnih »čevapih« in poskočnih ritmih
srbske glasbe. Naučil sem se plesati
tudi srbsko kolo.
Z družbo smo si izmenjali naslove in povabili drug drugega
med poletnimi počitnicami na dopust. Komaj čakam, da jih vidim. Opazil sem, kako zelo so kot razred povezani, sicer
pa zelo prijazni in gostoljubni.
Na izletu v
Kragujevac sem zelo užival, spoznal nove ljudi, se srečal z njihovo kulturo in običaji.
Izpopolnil sem tudi svoje znanje srbskega jezika. Posebej bi se želel zahvaliti
ravnateljici ge. Fani Al-Mansour za nepozabno izkušnjo.
Blaž Lužar, 5. T
Ni komentarjev:
Objavite komentar