ponedeljek, 6. oktober 2014

POGOVOR Z UČITELJICO AJDO KAMENIK

V katerem kraju ste preživeli otroštvo? Katere turistične znamenitosti bi nam tam pokazali?

Otroštvo sem preživela v najlepšem slovenskem kraju Velenju. Najprej bi vas odpeljala na Velenjsko jezero, ki je primerno tudi za kopanje. Jezera v Velenju so posledica izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški dolini izkoriščajo že sto trideset let. Obiskali bi tudi Velenjski in Šaleški grad. Slednji je eden izmed treh trikotnih gradov v Evropi. Za konec bi vas peljala še v muzej premogovništva, kar bi bila za vas nepozabna izkušnja, saj bi se spustili v podzemlje.


Se spominjate sošolcev in prijateljev iz osnovne šole? Ste s kom ohranili stike do danes?

Seveda se spominjam. Z večino še vedno ohranjam stike preko Facebooka, nekateri od njih pa so postali tudi moji najboljši prijatelji in z njimi se dobivam na kavi. Žal nas večina ni ostala v Velenju. Tako recimo jaz živim v Ljubljani, prijatelj Miha v Avstriji in še ena prijateljica v Španiji.

Katero srednjo šolo ste obiskovali in zakaj?

Obiskovala sem gimnazijo. Zanjo pa sem se odločila zato, ker sem imela v osnovni šoli lep učni uspeh. Že v drugem razredu osnovne šole sem govorila, da se bom vpisala na gimnazijo.

Ali ste se ukvarjali s športom? Kaj vam pomeni šport danes?

Da, ukvarjala sem se s športom. Še danes smučam, igram tenis. Uživam v adrenalinu. Žal sem pred dvema letoma imela hudo poškodbo hrbtenice in sem se morala malce umiriti.

Kje in kaj ste študirali?

Študirala sem na Fakulteti za družbene vede, smer sociologija in družboslovna informatika.

Ste bili med študijem kje zaposleni?

Med študijem sem ves čas delala. Delo krepi telo in duha. Organizirala sem razne turnirje, delala v Gorenjski borzni družbi. Prodajala sem celo parket in izolacijske materiale, tako da vem veliko tudi o gradbeništvu.


Kdaj in zakaj ste se odločili postati profesorica?

Že kot punčka, hodila sem v prvi oziroma drugi razred, sem hotela biti učiteljica. Doma sem imela zvezek, kamor sem zapisovala ocene. Kasneje je šla ta želja v pozabo, v gimnaziji pa sem si zopet dejala, da bom profesorica. Ker nisem vedela, ali bom še želela poučevati čez deset let, želje mladostnika se namreč hitro spreminjajo, se nisem vpisala na pedagoško fakulteto. Vedela sem, da bom po koncu študija opravila pedagoško-andragoške predmete, če bo želja še tu, in tako imela enako stopnjo izobrazbe kot profesor.

Kako bi v petih besedah opisali našo šolo?

Ko sem jo prvič videla, se mi je zdela ogromna. Tako velike šole prej še nisem videla. Ko sem vanjo vstopila, se mi je zdela še večja. Nisem se znašla, saj ima kar tri stopnišča. Ko pa sem tu začela delati, je začela postajati vse manjša zaradi odličnih profesorjev in dijakov. Vsa moja pričakovanja so se izpolnila.
  
Katere osebnostne lastnosti in vrednote mora imeti dober profesor in razrednik?

Razrednika enačim z mamo. Mama je do svojih otrok ljubeča, poštena in stroga. Menim, da učitelj ne le izobražuje, ampak tudi vzgaja.

Imate kako misel, ki bi jo delili z bralci Novic?

Dragi dijaki, učite se. Izobrazba in znanje sta edini stvari, ki vam ju nihče ne more vzeti.


Z učiteljico sta se pogovarjala Mark Gregorič in Timotej Kejžar, 1. I.





Ni komentarjev:

Objavite komentar