UČNA POMOČ

Pa saj ni tako težko … dobiti učno pomoč! Veliko dijakov potrka na vrata kabinetov 415 in 171. Večina ima odločbo. To pomeni, da so njihovi starši na Zavodu za šolstvo začeli postopek usmerjanja. Nekaterim dijakom pa je ravnateljica posebej, na pisno prošnjo staršev ali razrednika, odobrila obiskovanje učne pomoči.

Pa saj ni tako težko … na učni pomoči! Dijaki na učni pomoči spoznajo, kaj bi lahko spremenili pri domačem učenju, kaj bi lahko še poskusili, da bi se v krajšem času naučili več. Je pa težko spreminjati navade. Največja težava pri tem je pomanjkanje notranje (osebne) motivacije za tovrstno šolsko delo.

Pri določeni obliki poučevanja in preverjanja znanja so najbolj uspešne določene strategije učenja. Opisal bom prvih šest strategij uspešnega učenja.

1.      Opažam, da dijaki nimajo celovitih zapiskov. »Sem manjkal,« je običajni izgovor za to, da v zvezku ni zapisane snovi. Kako je mogoče snov dobro znati, če se je ni mogoče iz česa učiti?!

2.      Običajno prepričanje dijakov je, da se da snov naučiti zgolj z branjem. Pravijo, da se učijo tako, da snov trikrat preberejo. Seveda je temeljna veščina učenja branje. Vendar mora biti to branje pospremljeno z uporabo svinčnika. Njegova uporaba (podčrtovanje bistvenega, uporaba različnih barv, izpisovanje ključnih pojmov, miselni vzorci, ilustracije ob robu, utrjevanje zapisa besed v tujem jeziku) dijaka sili v aktivno branje. Prepričan sem, da je čas, ki ga dijak potrebuje za osvojitev snovi z golim branjem, daljši, kot ga potrebuje za učenje iste snovi z aktivnim branjem. So tudi dijaki, ki pravijo, da so matematiko, fiziko, mehatroniko in kar je z računanjem povezanih predmetov samo »malo pogledali«.

3.      Klasična zmota pri učenju je tudi, da dijaki ne preverijo, koliko so se s svojim učenjem v resnici naučili. Ne odgovorijo si na vprašanje: »Kaj znam?« Žal je prvo takšno preverjanje test.

4.      Odličen način poučevanja je, da dijaki dobro vedo, kaj morajo znati, kaj se bo ustno/pisno preverjalo.  Po drugi strani pa si dijaki na začetku učenja doma premalokrat odgovorijo na vprašanje: »Kaj hočem znati?« Na začetku učenja je dobrodošlo, da v sebi vzbudimo radovednost in zanimanje. Tako bo tudi proces pomnjenja laže stekel. Dijaki so radovedni po naravi. Kje se je ta zvedavost izgubila?

5.      »Samo, da bo dve! Več ne rabim.« In potem dijaki pregledujejo naloge v testu (ki ga praviloma večidel razreda piše negativno), preštevajo točke, da ugotovijo, kaj je potrebno minimalno vedeti, da bo ravno dovolj za dve. Pri tem pogosto neuspešno tvegajo, ko rečejo: »Grem probat! Mogoče mi bo uspelo! S plonk listki mi bo uspelo.« Zdi se, da vrednota postaja dobiti pozitivno oceno, ne pa znanje in veščine. Pogoste so izjave: »Nihče te ne bo vprašal, koliko si imel tisto snov ali tisti predmet. Ali nam je znanje o tem ali onem res nujno potrebno? Kaj si bom s to snovjo pomagal v poklicu oz. službi? To je kar nekaj!« Odgovorim jim: »Od viška znanja vas ne more boleti glava. Od premalo znanja pa je že marsikoga.«

6.      Učenje na učni pomoči ni dovolj. Je dobra priprava za samostojno domače delo. Dovolj bi bilo narediti primere, naloge, ki so jih dijaki naredili pri pouku, ali vaje, ki so v učbeniku ali delovnem zvezku. Nemalokrat ugotovim, da dijaki dobijo pozitivno oceno zato, ker smo pri učni pomoči naredili vse: od razlage, ponavljanja do utrjevanja. Nemalo je dijakov, ki se ne znajo ali se ne zmorejo učiti sami. Ti se običajno zatekajo k učenju na pamet. Brez razumevanja je snov trikrat težja in veliko več časa in truda je potrebno za njeno usvajanje.

Pa saj ni tako težko! Ta snov ni težka! Dijakom na učni pomoči razložimo snov. Jih popravljamo, da se dosledno držijo postopka, ritma reševanja. Kolikokrat dijaki po zaključeni razlagi in uspešno narejeni vaji rečejo: »Pa sej v bistvu to ni tako težko! Sam malo se je treba pomatrat.«

Pa saj ni tako težko! Pri učenju doma vem, da sem uspešen! Dijakom je na voljo celovita podpora tudi pri domačem učenju. Dijaki lahko prek spleta dostopajo do vaj in nalog, ki smo jih reševali v kabinetu. Tako dijak takoj ve, ali je prišel do pravilnega rezultata. Pregleda tudi lahko pravilnost postopkov reševanja in podobno. V podporo so mu tudi razne spletne vaje in portali.

Pa saj ni tako težko! SAMO ZAČETI JE TREBA.

»Učna pomoč je zelo koristna. Vzameš si čas za vsakega dijaka in se za vsakega zelo potrudiš. Včasih moram reči, da komu celo preveč "rit odnašaš". Svaka čast z moje strani, da zdržiš s nekaterimi dijaki, ki jih vidim, koliko jim res dol visi za vse in ne cenijo tvoje pomoči. =))«

»Super je!«

Za aktiv učne pomoči: Štefan Petkovšek