SPECIALIZIRANA ENOTA ZA NADZOR PROMETA

Nekega marčevskega petka sem se peljal po avtocesti proti domu, ko je mimo mene švignila bela športna limuzina Škoda octavia RS z utripajočimi lučmi. Zavedel sem se, da gre za vozilo slovenske policije, ki je bilo na pregonu nekega kršitelja. V naslednjem trenutku sem dobil zamisel, da bi morda lahko naredili povezavo med policijo in strokovnimi oz. tehničnimi predmeti, ki jih poučujemo v šoli. Sledili so klici in elektronska sporočila, na koncu pa smo se dogovorili za datum obiska.

Na začetku srečanja s Specializirano enoto za nadzor prometa, ki je poseben del slovenske Policije, mi je vodja enote g. Miran Pučko predstavil delovanje in obseg svoje enote. Njeno delo ni samo nadzor prometa, ampak tudi spremljanje raznih pomembnih prevozov oseb ali nevarnega blaga. Enota tudi izvaja akcije za večji nadzor pretoka tovora skozi Republiko Slovenijo. V enoti imajo sistem za nadzor stacionarnih radarjev. Preko aplikacije, ki jo imajo na računalniku, imajo vpogled v stacionarne radarje, ki so postavljeni ob avtocestah in lokalnih cestah. Preko te aplikacije lahko spremljajo tudi temperaturo v samem radarju, popravljajo kvaliteto slike in podobno, tako da vremenski pojavi ne vplivajo na izmerjeno hitrost. Predstavili so delovanje stacionarnih radarjev. Radar prepozna, ali gre za osebno ali tovorno vozilo, in na osnovi tega določi, kakšna je maksimalna dovoljenja omejitev. Če radar zazna, da je vozilo prekoračilo hitrost, ga fotografira in slika je v nekaj sekundah v enoti na računalniku. To pomeni, da se na radarju nič ne shranjuje, radar je samo posrednik. Ko enota dobi sliko v obdelavo, računalnik s slike prepozna registrsko številko vozila.

V nadaljevanju sva se z g. Pučkom odpeljala na lokacijo v Blagovico, kjer je bila specialna enota za nadzor prometa v rutinski akciji. Namen akcije je bil pregledovanje tranzitnega prometa s poudarkom na tovornjakih, ki prevažajo nevarne snovi. G. Matevž Serk je predstavil tehnično plat delovanja merjenja osnih obremenitev. Vsako os izmerijo posebej in sproti beležijo meritve, na koncu ugotovijo, ali je preveč obremenjena določena os ali samo določena stran vozila. 

Seveda imajo različni modeli tovornjakov ali kombijev različno določene maksimalne obremenitve za določeno os. Če je iz meritev razvidno, da osna obremenitev presega maksimalno obremenitev nosilnosti tovornjaka, ga izločijo iz prometa. 

Tovornjak je izločen toliko časa, dokler tovora ne preložijo na drug tovornjak. Če osna obremenitev presega maksimalno nosilnost zgolj na določeni osi, lahko voznik sam prestavil tovor in nadaljuje pot. V praksi prevladujejo preveč naloženi tovornjaki, ki presegajo maksimalno nosilnost, ali pa tovor, ki se prevaža, ni pravilno nameščen, kar predstavlja nevarnost za ostali promet. V takšnih akcijah pregledujejo tudi tehnično brezhibnost vozil in tahografe. V praksi se velikokrat izkaže, da so vozila iz vzhodnih držav slabše ohranjena in imajo več tehničnih pomanjkljivosti. Digitalne tahografe preverjajo tako, da ključ, ki je v vozilu, vstavijo v računalnik in preverijo podatke. Iz podatkov lahko razberejo, koliko časa voznik tovornjaka vozi, kdaj ima naslednji obvezni počitek in podobne podatke. V novejših digitalnih tahografih naj bi z dodatno zaščito beleženja vožnje in hitrosti tovornjakov preprečili, da bi lahko šoferji goljufali in vozili nad svojimi sposobnostmi.

V nadaljevanju mi je g. Serk predstavil delovanje ročnih merilnikov hitrosti; v enoti uporabljajo dva merilnika hitrosti. Prvi je laserski merilnik, ki je klasični merilnik hitrosti, izmeri hitrost in jo izpiše na zaslonu. Drugi je novejši laserski merilnik, ki deluje na podoben način kot laserska pištola (Dopplerjev pojav), le da lahko z njim merijo hitrost z nadvozov in s strani ceste. V radar se vnese pravilno višino, če se opravlja meritev z nadvoza, oz. zamik, če se meri z roba ceste. V tem radarju sta združena »stara tehnika« laserskega merilnika in dodaten matematični izračun. Prednost tega merilnika je, da z njim lahko merijo tudi varnostno razdaljo med vozili.

Ob predstavitvi merilnikov hitrosti so bili omenjeni tudi tako imenovani detektorji merilnikov hitrosti. V enoti so povedali, da v večini primerov detektor merilnikov hitrosti voznika opozori, ko je že prepozno. Obstajajo pa tudi motilci merjenja hitrosti, vendar se pri njihovi uporabi policistu na merilniku izpiše, da ima kršitelj v vozilu motilec meritve. V takšnih primerih se odredi izredni tehnični pregled, ob končni ugotovitvi nedovoljenega posega v vozilo pa je predpisana veliko večja kazen kot sicer za prekoračeno hitrost.

V nadaljevanju predstavitve sta mi g. Serk in g. Napečnik predstavila vozilo za nadzor prometa (Provida). Škoda octavia RS ima okoli 200 konjskih moči, spredaj in zadaj ima vgrajeno kamero ter trdi disk za snemanje posnetkov. Meritev poteka tako, da se vozilo s sistemom Provida pelje za kršiteljem na konstantni razdalji, in sicer 500, 1000, 1500 in 2000 metrov. Na podlagi prevožene dolžine in vseh izmerjenih hitrosti sistem izračuna povprečno vrednost hitrosti, ki je merodajna za izrek kazni. Postopek meritve se opravi tako, da kršitelja posnamejo, potem ga vozilo s sistemom Provida prehiti in na zadnji polici se na LED-zaslonu v več jezikih izpiše besedilo STOP POLICIJA VOZITE ZA MANO. V enoti ugotavljajo, da je z leti, odkar opravljajo nadzor prometa z vozili s sistemom Provida, zgornja meja hitrosti upadla. Iz tega sklepamo, da je enota s temi posebnimi vozili dosegla želeni učinek.

S takšnimi sodelovanji želimo združiti teoretična znanja, ki jih dijakom predstavimo pri pouku, s praktičnimi primeri, s katerimi se zaposleni v specializirani enoti srečujejo vsakodnevno. S to predstavitvijo bomo dijakom pri pouku lahko še bolj nazorno prikazali, da neka stvar dejansko deluje, kot pravi teorija, ki jo poučujemo.

 Jernej Krenčan