POGOVOR Z DIJAKOM NEJCEM HORŽENOM

Pogovarjali smo z Nejcem Horženom, dijakom 2. C-razreda, ki v teh dneh navdušuje v kriminalni burki Na kmetih v izvedbi ribniške gledališke skupine DramŠpil pod vodstvom znane komedijantke Lucije Ćirović. Avtor igre je Vinko Möderndorfer, ki je za komedijo leta 2003 prejel žlahtno komedijantsko pero.

 

1. Kakšni so bili tvoji gledališki začetki?  

Moji gledališki začetki segajo v leto 2008. V vasi, kjer živim, sem se pridružil amaterski igralski skupini. Resneje pa sem se začel ukvarjati z igranjem januarja leta 2012.

2. Kaj ti pomeni gledališče, igranje na odru?

Igranje me sprosti. Stati na odru je velik užitek.

3. Kako uskladiš šolsko delo in gledališče?

Težko ju usklajujem. Treniram še rokomet in tako šport kot igra mi vzameta veliko časa. Odločiti se moram, ali se bom v prihodnosti bolj posvetil rokometu ali igranju. Če bom nadaljeval z igranjem, se v prihodnosti vidim kot »stand-up« komik.

4. Ali imaš kaj treme pred nastopanjem? 

Da, imamo jo. Brez treme ni dobrega nastopa. V vlogo se znam tudi zelo dobro vživeti. 

5. V koliko gledaliških igrah si nastopal?

Do sedaj sem nastopal v dveh gledaliških igrah. Prvo igro A je kdo doma? smo odigrali 13-krat, drugo pa do sedaj 3-krat. Ravno danes imam nastop.

6. Imaš mogoče kakega igralskega vzornika?

Moj igralski vzornik je Jim Carrey, zame najboljši igralec komedije.

7. Pravkar nastopaš v gledališki igri Na kmetih. Kakšna je tvoja vloga?

V igri sem izvajalec sumljivih poslov, ki je obenem tudi stražar in varnostnik.

8. Bi lahko primerjal lik v igri s svojim življenjem?

Ne bi ga mogel primerjati, saj mi lik ni preveč pisan na kožo.

 

9. Kako so potekale priprave na igro? Koliko časa ste vadili?

Vadili smo tri mesece. Priprave na komedijo so obsegale govorne in kostumske vaje ter imitacije.

10. Kdaj in kje si lahko ogledamo naslednjo predstavo?

Zadnji nastop smo imeli 18. 12. ob 18. 30 v Sodražici.

Urška Savšek in  Alin Benson iz 1.K

PRAZNIKI

26. december je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan. Posvečen je spominu na zgodovinsko odločitev slovenskega naroda za samostojno državo.

23. decembra 1990. leta je potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, 88,5 odstotkov državljanov pa je odgovorilo pritrdilno – za samostojno Slovenijo. Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije, ki se je z razglasitvijo neodvisnosti zaključilo 25. junija 1991.

Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z besedno zvezo »in enotnosti«, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

V luči aktualnih dogodkov nas ta praznik še posebej izziva k razmisleku in udejanjanju tega, kar smo si želeli in zastavili pred dobrima dvema desetletjema.

Srečko Kosovel, Balada o narodu

Korenike dehte pod hladom ros,
mavrične rose bleste sredi vej,
kje je tvoja sila, kje je tvoj ponos?
Narod, povej!

Vsa polja zlatijo se, bregovi rde,
nad vsemi rodovi vstaja dan,
kakšne sanje ti duši teže?
Vstani iz sanj!

Vrnil sem se iz tujine domov
in se naslonil ob bok gozdov,
nad vsemi rodovi se dani,
vse se prebuja, da zaživi,
a narod, narod, narod?

Molči.

Vsem dijakom, učiteljem in ostalim zaposlenim na šoli želimo vse lepo ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti, hkrati pa vsem voščimo zdrave in vesele božično-novoletne praznike!

Lili Kranjc Tekavec

OBISKALI SMO RAZSTAVO TITO - OBRAZ JUGOSLAVIJE

Zgodovino lahko preziramo, je ne priznavamo, si jo razlagamo preveč dobesedno ali pa preprosto sovražimo. Ne moremo pa je spremeniti. Zgodovina je naša najboljša učiteljica, ki jo velikokrat spregledamo ali pa se je preveč oklepamo. To je bil glavni razlog, zakaj smo si dijaki 4. Z ogledali razstavo Tito – obraz Jugoslavije. Razstava se osredotoča na njegovo življenje in se ne poglablja v njegovo prepričanje, ideologijo oz. režim, kar se mi zdi pravilno. 

Vsa pričanja o njegovem življenju ali pa o njegovih najbolj odmevnih dejanj so bila nazorno prikazana z besedami ljudi, ki so preživeli veliko časa v njegovi bližini, prav tako s fotografijami z njegovih potovanj, raznih prireditev, ogledamo pa si lahko tudi vse umetniške upodobitve Tita. Razstavo povezujejo in zaokrožajo različni eksponati, npr. njegov pribor, uniforma, vozila, celo vozila, ki so ga spremljala. 

Sam menim, da v človeku lahko vedno vidiš dve plati, dobro in slabo. Tito ni izjema, tudi če upoštevamo takratni režim v Jugoslaviji. Večkrat sem slišal, da smo zaradi razkošnega življenja v času Jugoslavije danes prikrajšani. Poleg vseh drugih teorij ali dejstev je ta teorija najbolj odmevna. Sedanjega življenja nam ne narekuje preteklost, prav tako kot nam ne narekuje prihodnosti. Želje po boljšem življenju nam ne more krojiti nihče, pa naj bodo to posledice režima ali pa današnji politični ukrepi. Skratka, vprašanje, ki si ga naj bi zastavili, je: Kako naj nam zgodovina služi ne kot ovira, ampak kot motivacija, kot pot do cilja, ki si ga zastavi vsak posameznik?

"Življenje, ki ga živi to betežno telo zunaj pod glasnim soncem, je le medel odsvit, le motna prispodoba onega drugega življenja, ki je zaklenjeno v tebi in v meni." Ivan Cankar

Jure Stražiščar 4. Z

RAZSTAVA EKOLOŠKIH VOŠČILNIC

V knjižnici si lahko ogledate razstavo ekoloških voščilnic, ki so jih izdelali dijaki pod mentorstvom učiteljice Sonje Kraner. Dijaki so bili nagrajeni z dobrimi ocenami, trije najboljši pa še s praktičnimi nagradami. Najboljše voščilnice bomo poslali na vseslovenski tečaj in že zdaj držimo pesti za čim več dobrih uvrstitev!

 

Na odprtje razstave smo povabili dijake, ki so naredili najboljše voščilnice, in njihovo mentorico. Na prvo mesto se je uvrstil Jernej Lokar, dijak 1. B-razreda. Tik za njim je bila Saša Biaggio, dijakinja 4. T-razreda, tretja najboljša voščilnica pa je bila delo Karmen Malavašič iz 4. N.

 

Vse tri smo vprašali, zakaj so se odločili sodelovati na natečaju in kje so dobili ideje za svoje voščilnice.

Jernej: »Za sodelovanje sem se odločil, ker nam je učiteljica obljubila petico za voščilnico. Moja je narejena iz naravnih materialov, ostankov venčkov, ki smo jih delali doma.«

 

Saša: »Tudi meni je bila glavna motivacija za izdelavo voščilnice dobra ocena. Uporabila sem naravne materiale, na njej pa sem želela prikazati zimsko idilo.«

 

Karmen: »Naredila sem več različnih voščilnic. Rada sem jih ustvarjala in se igrala z različnimi motivi. Uporabila sem izdelke iz domače delavnice. Tam s sestro velikokrat izdelujeva različne stvari. Za sodelovanje na natečaju sem se odločila, ker rada ustvarjam in sem komaj čakala, da se lotim izdelave voščilnice.«

 

In kaj je o projektu povedala mentorica, učiteljica nemščine Sonja Kraner?

Sonja Kraner: »Dijaška skupnost tradicionalno organizira izdelovanje ekoloških voščilnic na temo Prednovoletni čas. Najboljše vsako leto pošljemo na vseslovenski natečaj. Do sedaj je bilo nagrajenih 10 naših voščilnic. To številko se trudimo preseči. Dijaki so za delo zelo motivirani, saj lahko v okviru dijaške skupnosti počnejo nekaj zabavnega.«

 

 Andrej Golinar

PROMETNA VARNOST

Dragi moji sošolci in prijatelji!

Povedal vam bom o nesreči, ki se mi je zgodila v začetku počitnic lansko leto, natančneje 16. 6. 2012. Nič mi nista pomagala registriran motor in vozniško dovoljenje, ker sam nisem bil previden (prevelika hitrost).

S Tilnom sva bila na obisku pri prijatelju. Ura je 23.00, odpeljeva se domov, ovinek, tresk in zame za nekaj dni tema. Tilen ni videl, kaj se mi je zgodilo, na cesti vidi čelado, kliče, z mobilnim telefonom sveti, nič. Pokliče prijatelja, pri katerem sva bila, prihitita on in njegov oče z baterijo. Najdejo me v grapi pod cesto, nujno je bilo poklicati zdravnika, policijo in še reševalce, da so me prinesli iz grape.

Sledili so dnevi v bolnišnici, slikanja, razni pregledi, operacije, terapije. Ko to pišem, je od nesreče minilo 19 mesecev, pa zdravljenje še ni končano. Ostale bodo vidne posledice.

Tudi vam, profesorice in profesorji, ki ste me učili, bi se rad lepo zahvalil, da ste me razumeli in mi pomagali, da sem kljub izostankom, ki jih ni bilo malo, uspešno zaključil 4. letnik. Hvala!

Sošolci in prijatelji, vozite počasi, upoštevajte prometne znake, saj nam ob cestah »govorijo«, a jaz jih nisem »slišal«.

Matjaž Zalaznik, 5. T