četrtek, 10. oktober 2013

POGOVOR Z RAVNATELJICO FANI AL-MANSOUR



1. Od kod prihaja vaša družina Al-Mansour? Imate namreč zelo zanimiv priimek.

To je možev priimek. Bila sta mi zelo všeč tako mož kot njegov priimek. Slednji namreč pomeni zmagovalec. Moj mož prihaja iz Sirije. Tukaj sva se spoznala, ko je bil še študent. Moj rojstni priimek pa je Moškon in ima zanimivo zgodovino. Ta priimek prihaja iz severne Italije in pomeni, da si že od rojstva izbiram nekaj drugačnega. Imam pa klasično ime Frančiška. Vsi me kličejo Fani in to tudi najraje slišim.

2. Ali nam lahko opišete vašo poklicno pot?


Menim, da nam je določena življenjska pot začrtana že v zibelki, naša pa je odločitev, kako bomo to pot prehodili. Lahko si jo otežimo, lahko pa uberemo takšno pot, da smo z njo zadovoljni mi in drugi z nami. Redkokdo bi mi na videz prisodil, da sem po izobrazbi strojnica. Sem diplomantka strojne fakultete. Tam sem bila edino dekle med fanti in prav uživala sem v odkrivanju razlik med moškim in ženskim svetom. Naučila sem brati revijo Avto. Dolgo časa moji študijski kolegi niso vedeli, da si ljubiteljsko sama šivam krila in bluze, saj sem bila rada modno oblečena, moda pa ni sodila v njihov svet. Poklicno pot sem začela na današnji Gimnaziji Moste kot učiteljica strokovno teoretičnih predmetov, poučevala sem elektrotehniko in energetiko. Leta 1989 sem prišla na zdajšnjo šolo, zopet kot učiteljica strokovno teoretičnih predmetov, tokrat na strojništvu. Poučevala sem regulacije in krmiljenje ter mehaniko. To so bili in so moji najljubši predmeti. Leta 1996 sem postala pomočnica ravnatelja in od leta 2000 sem ravnateljica.

Spomini so še kako živi ...
3. Ali nam zaupate kakšno zanimivo anekdoto iz vaših dni poučevanja?


Najbolj zanimive anekdote ravno niso za objavo. Znana sem bila po tem, da nisem dovolila preklinjanja. Sama ne uporabljam grdih izrazov, včasih rečem »prmejduš«. Doma enkrat ali dvakrat na leto izustim kakšno grdo besedo, da s tem podkrepim povedano, in takrat so vsi šokirani, kako mama grdo govori. Fantje, ki sem jih poučevala, so vedeli, da ne maram kletvic. Vedeli so tudi, da imajo vedno tri možnosti, če sem jih zalotila pri preklinjanju: pošljem jih iz razreda z neopravičeno uro, napišejo spis o bontonu ali pa mi prinesejo čokolado, da se odkupijo, in obljubijo, da pred mano ne bodo nikoli več preklinjali. Seveda sem dobila največ čokolade. Imela sem jo na mizi, v skledi, in nekoč pride dijak k meni in reče: »Dost mam tega! Tukaj imate kilo čokolade in vsakič, ko bom grdo govoru, vzamte že eno ven in jo pojejte!«
 
4. Zakaj je bilo šolsko leto 2012/13 pomembno za šolo?


Vsako leto je pomembno za šolo. Tudi v šolskem letu 2012/13 smo začeli z novimi projekti, ustvarjali nove zgodbe. Zavod SPSŠB je začel črpati evropska sredstva za popravilo delavnic in njihovo opremljanje. Naše delavnice postajajo čedalje bolj moderno opremljene. Nazadnje smo obnovili in opremili diagnostični laboratorij, kjer se bodo dijaki srečevali z moderno avtodiagnostično opremo. 

5. Kakšni so načrti za to šolsko leto? Kaj bo novega prineslo dijakom?


Dijaki imajo na novo opremljene delavnice, nov diagnostični laboratorij. V nekaterih učilnicah smo namestili pametne table. Dobili smo nove računalnike, klopi, mize. Dijaki bodo imeli več garderobnih omaric. Najzanimivejši pa so projekti. Preko 20 dijakov gre v okviru mobilnosti v tujino, imamo partnerstvo šol. Dobili smo novo partnerico. Navezali smo stike s šolo iz Bosne, ki ima sorodne programe kot mi. Še naprej bomo sodelovali s šolama iz Srbije in Makedonije, in sicer v novem projektu ACES v šolskem letu 2014/15. Začeli smo s projektom Ponavljam in sem uspešen/uspešna. Ne želim, da dijake, ki ponavljajo, izgubimo v drugem letu izobraževanja. V lanskem letu jih je od 72 ponavljavcev le tretjina napredovala v višji letnik. Letos jih imamo 43 in te dijake spremljava skupaj z gospo Kregar, ki sem jo določila za vodjo projekta. Že v tem mesecu se bomo začeli intenzivno ukvarjati z njimi, da jim pomagamo do prvega poklica.

6. Imate morda kakšne hobije? Kateri so to?


Imam veliko hobijev. Kamorkoli grem, prinesem domov pesek in kamenje. V stanovanju imam steklene bučke, kjer jih imam shranjene. Na kamenčke napišem letnico in kraj. Ko človek zvečer ves utrujen sede pred televizor, pogleda kamenčke in se spomni, kako je bilo lepo na potovanju. Zbiram tudi obeske. Že v pisarni jih imam veliko, doma pa še več. Za vsakega vem, od kod je prišel in kdo mi ga je prinesel. Zelo rada berem, vendar mi za to zmanjkuje časa. Večinoma ne berem resne literature, razen del Ivana Cankarja, ampak kriminalke in znanstvenofantastične romane. 

7. Kateri je bil vaš prvi avto? Zakaj ste se odločili zanj?


Bila sem ponosna lastnica belega razpadajočega yuga 55. Zanj sem se odločila, ker je bil cenovno dosegljiv, poleg tega pa sem imela možnost, da se fantje tedensko ukvarjajo z njim v naših delavnicah. Tudi moj naslednji avto fiat punto je bil velikokrat v delavnicah. Danes že razpada, star je 12 let. Je rdeče barve, ki je tudi moja najljubša barva.

8. Katera je vaša priljubljena zvrst glasbe?


Najraje imam evergreene. Te tudi največ prepevam. Prepevam pa tudi narodnozabavne, partizanske in cerkvene pesmi. Odraščala sem v družini, kjer je bila glasba zelo pomembna, saj nas je povezovala. Tudi moja vnučka zelo lepo poje. Najmlajši od sinov igra električno kitaro, ne v glasbeni skupini, ampak zase in za svojo najdražjo. Kadar sem zelo slabe volje, mi otroci zapojejo. Tako zopet postanem dobre volje. Ni mi toliko pomembna zvrst glasbe kot to, da mi prinese sporočilo in me sprosti. Tisti, ki poje, zlo ne misli. 
  
9. Katera je vaša najljubša oddaja na televiziji?


To so poročila. Spremljam tudi nanizanko Umori na podeželju, vmes pa kuham in pospravljam.

10. Vaša najljubša jed.


Rada imam močnate jedi. Najljubši mi je krompir, zatem cmoki in svaljki. Rada imam solato, čeprav nisem vegetarijanka. Nisem ljubiteljica morske hrane.

11. Je kakšna misel, moto, ki vas spremlja v življenju in bi jo želeli deliti z bralci spletnih novic?

Ne delaj drugim tistega, česar ne želiš, da drugi storijo tebi.
 
Nasmejani zaključek pogovora
Blaž Lužar, 5. T

Ni komentarjev:

Objavite komentar