RAZŠIRJANJE DOBRE PRAKSE POUČEVANJA PODJETNIŠTVA ─ MOBILNOST NA NORVEŠKEM

Obisk, finančno podprt s strani Slovenskega štipedijskega sklada EGP/NFM, je potekal od 7. do 13. 9. 2014. Obiskali smo srednjo šolo v kraju Askim. V uvodni predstavitvi so poleg splošnih podatkov o šoli predstavili tudi pomen podjetništva v njihovem izobraževalnem procesu. Že več kot 15 let pri večini šolskih predmetov intenzivno in sistematično razvijajo podjetniške vsebine. Vsako leto sodelujejo na deželnem »začetnem dogodku«, ki se ga udeležijo dijaki, ki bodo v šolskem letu vključeni v program. Takšne predstavitve (»kick off« dogodka) smo se udeležili že prvi dan v mestu Sarpsborg, kjer je bilo zbranih okoli 600 dijakov z mentorji. Dogodek se je začel s predstavitvijo poteka programa Company, nato sta sledili predstavitvi dveh uspešnih podjetij, katerih ustanovitelja sta se kot dijaka udeležila programa. V zadnjem delu pa je znani komik v monologu spodbudil mlade k lastni ustvarjalnosti in samostojnosti. Po povratku v šolo v Askimu smo si jo ogledali. Trenutno prenavljajo gimnazijski del šole. Zanimivo je, da pod isti zavod spadata poklicno-tehniška šola in gimnazija. Predstavili so nam norveški šolski sistem, predvsem razvoj podjetniških vsebin v šolstvu. Arnfinn Loken, pomočnik ravnateljice šole v Askimu, je bil eden prvih učiteljev mentorjev, ki so pred več kot 15 leti na šoli začeli s programom Company. Kasneje se je vsebina razširila po šolah v pokrajini Sarpsborg. Pokrajina je program podprla skupaj z lokalnimi podjetji, tako da so odprli pokrajinsko pisarno JA. Hkrati se je program začel širiti tudi v drugih pokrajinah, zato so začeli odpirati nove pokrajinske pisarne in nacionalno pisarno v Oslu. Danes program deluje v vseh norveških pokrajinah, vanj so vključene vse norveške srednje šole. Sami so poleg že poznanih programov razvili še programe za vse starostne skupine in specifične programe za krepitev ustvarjalnosti. Podjetniški pristop je postal način poučevanja tudi pri drugih predmetih. Vključevanje učiteljev je prostovoljno.

 

Drugi dan smo se srečali s predstavniki dveh uspešnih dijaških podjetij. Eno je v okviru dijaškega podjetja izdelalo aplikacijo za pametni telefon »Moj šolski dan«, drugo pa se je v okviru programa Next generation leaders udeležilo srečanja v Kanadi. Predstavniki obeh dijaških podjetij so bili zelo spontani in naravni ter so tako kot mentor Arnfinn poudarili, da mora biti program »last« dijakov in ne mentorjev. Tako si dijaki pridobijo izkušnje in znanje z lastnim delom. Samozavest, tekoča in sproščena predstavitev ter odgovori na vprašanja so dokazovali pestrost veščin, ki jih program ponuja udeležencem.

Obiskali smo pokrajinsko pisarno JA Sarpsborg, kjer nam je direktor predstavil delovanje, finančno podprto tako s strani pokrajine kot občin in države. Poleg tega podpirajo pisarno tudi podjetja v pokrajini. Pokrajinska vlada jim pisarno daje v brezplačno uporabo. Naloge JA Sarpsborg so predvsem podpora učiteljem pri njihovem delu, organizacija treningov za dijake ipd. Popoldne smo obiskali Stromstad na Švedskem in si ogledali mestne znamenitosti. Pred povratkom v hotel nam je gostitelj Arnfinn predstavil svojo domačijo. Namesto vzreje živine in pridelave hrane je ustanovil svoje podjetje – tudi kot spodbudo za delo z dijaki na tem področju.

Tretji dan so nam na šoli v Askimu predstavili uporabo »podjetniške metode« pri pouku fizike. S podjetjem, ki se ukvarja z avtomatizacijo in robotizacijo v industriji, predlagajo dijakom, da teoretične fizikalne zakonitosti poskušajo prenesti v prakso. Kasneje smo se odpeljali v Oslo, kjer smo obiskali nov in velik šolski center. Zgrajen je v osrednjem delu mesta, da pokaže pomembnost poklicnega izobraževanja. Zelo sodobno opremljen center daje prostor mnogim poklicem, med drugim dijakom omogoča izvajanje njihove poklicne usmeritve v okviru dijaških podjetij. Tu deluje tudi neke vrste medpodjetniški center, ki ob podpori podjetij omogoča izobraževanje na najnovejših tehnoloških napravah tako notranjim kot zunanjim udeležencem. Predstavili so tudi mednarodno dejavnost šole in izrazili zanimanje za skupno sodelovanje, podobno kot predstavniki iz Askima. V popoldanskem delu smo si skupaj ogledali nekatere znamenitosti mesta.

V naslednjih dneh smo obiskali trenutno največjo smučarsko letalnico na svetu v Vikersundu, stavbo opere in kraljevo palačo.

Anton Kokalj

FORUM MEHATRONIKE 2014/15 (1. del)

Kot že veste, bo srečanje mehatronikov na naši šoli, najboljši poklicni in strokovni šoli v Sloveniji. Forum je v fazi pripravljanja, izdelan je osnutek pravilnika in čaka na lektoriranje ter potrditev. Znani so vodja foruma, organizator in ostali sodelavci. Nekaj skrivnosti že lahko razkrijem. Letos bo v ospredju uporaben projekt, ki ga bo izdelala določena ekipa in ne šola, kot je bilo v navadi doslej. Najboljši projekt bo nagrajen. Iz katere šole prihaja posamezna ekipa, bo za samo tekmovanje nepomemben podatek. Štejejo drznost, vizija, ideja ekipe, da s pridobljenim znanjem izdela uporaben izdelek.

Začetki konstrukcije...

Logotip letošnjega foruma je že izdelan in je avtorsko delo dijaka. O tem pa naslednjič v spletnih novicah.

Matjaž Mlinšek

CARINARNICA, OBNOVA in VRAČANJE v UPORABO

Pred začetkom pouka je aktiv učiteljev elektrotehnike SPSŠB – Ljubljana sprejel izziv v obliki projekta obnove carinarnice. V domiselnemu projektu Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer obujajo odslužene stvari in jih vračajo v uporabo, smo našli svojo priložnost in ponudili pomoč. Skupaj smo obudili oziroma prenovili staro carinarnico, ki je stala na državni meji z Italijo vrsto let že v Jugoslaviji, nato v Sloveniji. Ko so meje padle, pa služi naprej kot razstavni prostor za tekstilne izdelke pred fakulteto na Aškerčevi cesti in ponoči osvetljuje okolico. Ker vas toplo vabimo, da si jo ogledate, prilagamo zgolj delovne fotografije. V živo je razstavni prostor enkratno dopolnilo okolju. Zatorej vabljeni.

Začetek del, pregled

Priklop in valjanec

Zaključena dela "štromarjev"

Matjaž Mlinšek

KATERI IZDELKI SO NAJBOLJ NAVDUŠILI NA LETOŠNJEM MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU?

Na sejmu me je najbolj navdušila Slovenska vojska. Že kot otrok sem si želel oditi v vojsko. Všeč mi je bilo, da smo obiskovalci lahko prijeli orožje. Poleti bo vojska organizirala vojaški tabor. Tudi jaz se ga bom udeležil.

Všeč mi je bila tudi razstava jedi in pijač. Nekaj jedi sem tudi poskusil. Zelo veliko je bilo okusnih, nekaj pa prav ogabnih. Zelo zanimiva je bila tudi razstava štirikolesnikov in motorjev.

Miha

Najbolj so mi bili všeč pekoča čilijeva omaka, trikolesni motor z zadnjim pogonom in pištola Berreta 0,9 mm.

Čilijeva omaka, ki sem jo poskusil, je bila sestavljena iz čilija moruga, limetinega soka in začimb. Bila je zelo pekoča, imela je oznako XXL. Presenečen sem bil, da so trikolesne motorje začeli proizvajati že okoli leta 1800. Takrat so to bili manjši avtomobili. Z razvojem avtomobilske industrije so trikolesniki utonili v pozabo. Leta 2006 so se ponovno pojavili v obliki motorja in od takrat se njihova popularnost iz leta v leto veča. Beretto 0,9 mm, svetovno znano pištolo, je razkazovala Slovenska vojska. Uporablja jo tudi naša policija.

Antonio

Ker doma izdelujem manjše lesene izdelke, sta mi v spominu najbolj ostali žagi Woodmizer in Husqvarna 555. Woodmizer je zelo praktična žaga, enostavna za uporabo. Narejena je bila na željo kupcev. Z dodatnim nastavkom lahko z njo režemo dva hloda hkrati. Poleg tega ima majhno porabo elektrike, nizke stroške vzdrževanja, predvsem pa je zelo zanesljiva. Husqvarna 555 je žaga za zahtevna gozdarska dela. Ima več moči kot navadna žaga in porabi 20 % manj goriva. Zagotavlja lahek zagon žage.

Žiga

Organizacija celjskega sejma me je navdušila. Še posebej, ker smo lahko veliko izdelkov prijeli oziroma jih preizkusili. Naj omenim napravo podjetja DARS. Razstavljali so avtodvigalo s prekucnikom. Dovolili so mi, da sem se vanj usedel, a ga zaradi varnostnih razlogov nisem smel prižgati. Prekucnik je bil prostoren. Če je vozilo obrnjeno na glavo, ga lahko s hidravličnim dvigalom postavimo, kamorkoli želimo.

Mojo pozornost je pritegnil tudi viličar podjetja EME T&T, d. o. o. Je zelo posebno oblikovan, njegova moč pa presega 7 ton nosilnosti. Stroj je sodobno opremljen in zelo prostoren.

Martin

Na sejmu je mojo pozornost najbolj pritegnil visokotehnološki električni avtomobil Tesla 360 S v vrednosti 32.000 EUR. Je izdelek ameriške družbe, ki prodaja najnaprednejše električne avtomobile. Elektromobil je zelo dobro opremljen, zunanjost je lepo obogatena s kromiranimi dodatki, kovinsko barvo in aluminijastimi platišči. Sedeži so usnjeni, armatura tapecirana, ima tudi sredinsko konzolo s 17-palčnim zaslonom. Avto je dobil ime po znanstveniku Nikoli Tesli, enem glavnih raziskovalcev elektrike.

Jaka

V spominu so mi najbolj ostali masažni stoli in vodne postelje podjetja Lectus. Vodne postelje so namenjene predvsem nosečnicam in ljudem z bolečinami v vratu in hrbtenici. Zaščitene so proti pršicam. So drage, stanejo več kot 1.500 EUR. Kljub temu je vodne postelje kupilo že več kot 13.000 Slovencev.

Uroš

SEJEM OBRTI V CELJU OBISKALO VELIKO DIJAKOV

V petek zjutraj, 12. 9. 2014, smo se dijaki prvih letnikov Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad ─ Ljubljana zbrali pred šolo, kjer smo najprej prejeli malico, nato pa se z avtobusi odpeljali proti celjskemu obrtnemu sejmu. Po približno enourni vožnji smo prispeli v Celje. MOS je največji regijski sejem in eden največjih v Sloveniji, zato predstavlja odlično priložnost za predstavitev obrtnih in tehnoloških novosti ter prepoznavanje dobrih poslovnih partnerjev. Na sejmu se je predstavilo skoraj 1600 podjetji iz 30 držav. Obiskovalci smo videli od novih avtomobilov, kamionov in ostalih motornih vozil, ki so jih predstavljala različna slovenska podjetja, do vojaške opreme, ki jo je razstavljala in prodajala Slovenska vojska. Prav tako smo lahko poskusili različne okusne jedi in pijače na gospodinjskem in turističnem oddelku sejma. Proti koncu smo se sprostili na masažnih stolih in vodnih posteljah. Sejem je presegel moja pričakovanja, saj sem videl veliko novih izdelkov na enem mestu.

Mark Gregorič 1. I

Foto: Timotej Kejžar 1. I

PROJEKT SIMPLE

www.simplemobility.fi

V drugem tednu septembra (9. 9.─13. 9. 2014) sta se učitelja Lenka Brezovar in Marko Gale udeležila petega seminarja v okviru projekta SIMPLE. Potekal je v finskem mestu Tampere v organizaciji naših dolgoletnih partnerjev iz kolidža Tredu.

Cilj projekta SIMPLE je širjenje najboljših praks mednarodne mobilnosti. Končni produkt bo namenjen podpori institucijam, učiteljem in dijakom, ki se z organizacijo mobilnosti šele pričenjajo ukvarjati.

Na tokratnem srečanju smo se posvetili zaključnim fazam projekta: popravkom in dodatkom vsebine gradiva, oblikovanju spletne strani ter promocijskega gradiva, desiminacijskemu seminarju ter strategiji širjenja končnega produkta.

Delovne dopoldneve smo v popoldanskem času dopolnili z ogledom kolidža Tredu, kjer smo spoznavali finski šolski sistem, ter druženju, s katerim smo utrjevali poznanstva in načrtovali nova sodelovanja.  

Poslušali smo tudi izredno zanimivo predavanje profesorja Petrija Jäminkija z naslovom Tools in students mobility. Predstavil nam je uporabo tabličnih računalnikov pri pouku in uporabo spletnih storitev (blog, facebook, spletna učilnica) za pouk ter praktično usposabljanje dijakov.   

  

Projekt se bo končal v novembru 2014, njegov zaključek bo potekal v Sloveniji.

Lenka BREZOVAR

NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Septembra vas v šolski knjižnici čaka kar nekaj »vročih« novosti. Vabljeni v knjižnico!

LEPOSLOVJE

 Branko Gradišnik, enfant terrible slovenske turistike se je po dveh letih bivanja na Portugalskem v času tamkajšnje najhujše krize (2010–2012) odločil opozoriti Slovence, kaj jih čaka, če bodo sledili portugalskim zgledom reševanja krize.

Knjiga ni le črnoborzijanski priročnik, marveč živahen potopis po Alenteju, Algarveju, dolini reke Douro, Azorih in mnogih slepih ulicah, kamor je avtorja pripeljalo malikovanje garmina, prostodušen dnevnik o avtorjevi družini na čelu z neugnanim Ferrisom (»Naš kuža ni kdorkoli, naš kuža je borderkoli!«) ter vaja v humornih variacijah na temo osebnih blamaž, ki bi avtorja kdaj že pognale v klavrn duševni razkroj, če ga ne bi varovala zakonska in družinska sreča.

Damjanov svet je poln družinskih sporov, socialnih služb in psihologov. To je svet drog, pijančevanja in fizičnih izgredov, s katerimi se odraščajoči devetnajstletnik upira omejenim družbenim normam in stereotipnim pričakovanjem družine. Damjan nam skozi prvoosebno pripoved približa razdvojeno dušo najstnika, ki se v želji po lastni avtonomiji (zaman) obrača po pomoč k staršem, sestri, dekletu in prijateljem. Prikaže nam osamljenost mladostnika, ki se mora bojevati s predsodki in predpisanimi spolnimi vlogami, na katere naleti, ko skuša odkriti svojo identiteto, ko skuša najti svojo pot.

V Šmihelski vasi umorijo župnika, s primerom pa se mora spopasti lokalni kriminalistični inšpektor, ki mu ne prizanašajo ne srednja leta ne z njimi povezana kriza. Bodo on in njegova mlada sodelavca odkrili, čigava roka je vihtela vrtalnik? Kaj imajo pri umoru skrivnostni nočni organist, vaške ženice, nadangel Mihael in partizani? In kaj si o vsem skupaj misli blaženi Anton Martin Slomšek?

Ljudi iz zakotne angleške vasice King's Abbot, kjer se nikdar ne dogaja nič vznemirljivega, vrže na noge smrt gospe Ferrars. Je napravila samomor zaradi slabe vesti, ker naj bi pred letom dni zastrupila moža? Odgovor se skriva v pismu, ki ga na dan njene smrti prejme Roger Ackroyd, s katerim naj bi se Ferrarseva v kratkem poročila. Vsebina pisma Rogerja močno vznemiri, a še preden lahko kar koli ukrene, ga njegov služabnik najde mrtvega. Nerazrešenih ugank in iskanja morilca se poleg policije loti tudi slavni detektiv Poirot, ki se je po upokojitvi preselil v King's Abbot.

Dean je nepredvidljiv, neukrotljiv in samosvoj, predvsem pa nevarno lep. Dean je fant, o kate¬rem kroži cel kup govoric, fant, o katerem sanjari vsaka punca. In Sky si ga že od prvega srečanja ne more in ne more izbiti iz glave. Ob njem izgubi ves nadzor ... in čez nekaj časa se privlačnosti ne more več upirati. Ampak Sky ne ve, da ima Dean skrivnost. In ne ve, da bodo – če jo kdaj izve – z njo na dan prišle tudi temne sence njene preteklosti.

J. K. Rowling v tej kriminalki, ki se dogaja v Londonu, vpelje rahlo upehanega zasebnega detektiva Cormorana Strika. Tega je partnerica ravnokar postavila na cesto, v pisarno pa mu je pravkar vstopil brat slavne manekenke, ki je pred tremi meseci samomorilsko padla skozi okno v bloku. Brat misli drugače, saj trdi, da je šlo za umor. Strike se, spodbujen z mastnim honorarjem, ki ga krvavo potrebuje, saj je njegov posel v popolnem razsulu, jadrno spravi v pogon. Pri tem pa mu priskoči na pomoč honorarna tajnica, ki se izkaže za zelo iznajdljivo pomočnico. Inteligentno napisana klasična angleška kriminalka, ki je kot nalašč za poletne mesece, je tik pred poletjem v Angliji že dobila svoje nadaljevanje z naslovom Sviloprejka (Silkworm)!

Potepuški maček Bob je resnična zgodba o mačku, ki ga na londonskih ulicah najde poulični glasbenik James, vajen življenja iz rok v usta. James ni niti najmanj pripravljen na skrb za drugo živo bitje, vendar z Bobom splete prav posebno vez.

Z njegovo pomočjo mu uspe najti sebe in obrniti življenje v novo, pravo smer.
Ganljiva pripoved vas bo spomnila na to, kaj je v življenju zares pomembno. Knjiga, ki so jo prodali že v več kot milijon izvodih, že dve leti vztraja na lestvicah najbolje prodajanih knjig – kar 76 tednov je zasedala sam vrh lestvice v časopisu Sunday Times. Prevedena je bila v 29 jezikov, Bob pa je tudi pravi zvezdnik spletnih medijev – in zagotovo najslavnejši britanski maček ta hip.

Si že? Kako je bilo? Je še prezgodaj? Kdaj si prvič? V zbirki je zbranih deset kratkih zgodb, ki opisujejo najrazličnejše poglede na enega najpomembnejših trenutkov v življenju vsakega mladostnika: izgubo nedolžnosti. Nekatere od pripovedi so ganljive, druge šaljive, žalostne, surove ali provokativne, vsaka od njih pa ponuja edinstven pogled na prvo srečanje mladostnikov s spolnostjo. Zgodbe so prispevali najpomembnejši sodobni angleški avtorji za mladino, zbirko pa sta dodatno obogatili pripovedi dveh priznanih slovenskih avtorjev.

STROKOVNA LITERATURA

V knjigi Dokaži, da znaš, avtorica Vanja Gale opiše svoje izkušnje - mame 3 otrok pri premagovanju učnih težav (za 2 je pridobila odločbo), ki so uspešno končali osnovno šolo, 2 sta ta hip v srednji, najstarejša (še brez odločbe) pa že na fakulteti.  

Vrednost knjige je predvsem v tem, da opogumlja in potrjuje uspešnost sodelovanja med starši, učitelji, pedagogi in zavodi. Dokazuje, da je mogoče, da »posebni« otroci uspešno končajo šolanje, čeprav je pot za vse naporna. Da stigme niso potrebne, ampak jih je treba (s)poznati in take »dvojno izjemne« otroke destigmatizirati, vključevati v redno šolanje, kar je v svetu splošno sprejeti trend inkluzije, ki se uveljavlja tudi pri nas. 

Odgovori na vprašanja iz predmetnega izpitnega kataloga za osnovno in višjo raven.

Z malo volje in vztrajnosti se vsakdo lahko nauči risati.

Knjiga Osnove risanja je praktičen in preprost vodnik po najrazličnejših slikarskih temah — od tihožitij, rastlin, pokrajin do živali, človeškega telesa in portretiranja. Skozi jasna navodila in 350 ilustracij razvija slikarske spretnosti: risanje predmetov, tihožitij in portretov.

Vira: http://www.emka.si in http://www.bukla.si

Andrej Golinar

POČITNICE IN PRVI ŠOLSKI DAN

Moje počitnice so se začele z odhodom v Izolo, kjer smo se z rokometnim klubom udeležili evropskega rokometnega festivala Eurofest.  Vsak dan smo odigrali vsaj eno tekmo in osvojili prvo mesto. Po koncu 6-dnevnega Eurofesta nisem treniral dva tedna, potem pa je bilo odmora konec in treningi so se spet pričeli. Prvi šolski dan je bil zanimiv predvsem zato, ker sem spoznal nove sošolce.

                                                                                          

Matej, 1. G

Najprej sem odšel na morje. Kampiral sem v kampu Pineta, zatem v Zambratiji. Po prihodu domov so se začeli nogometni treningi. Zaradi priprav na novo sezono sem začel trenirati 2-krat na dan. Žoga je postala moja najboljša prijateljica. Žal sem se zadnji teden avgusta poškodoval in nisem mogel trenirati. Zdaj je že bolje in kmalu bom začel trenirati s polno paro. Čakajo me namreč turnirji v malem nogometu. Prvi šolski dan je kot vsako leto doslej potekal brez posebnosti, ocenil bi ga kot »uspešen dan«.

Uroš, 1. I

Počitnice sem preživela kar doma. Družila sem se s fantom in prijatelji, večino časa pa počivala zaradi bolezni. Tako sem komaj čakala pričetek pouka, saj so mi bile počitnice zelo dolgočasne.

Prvi šolski dan je minil tako kot vsi ostali šolski dnevi, hitro in zabavno.

Nina, 2. C

Poleti sem največ časa preživel na otoku Krk. Najbolj so mi v spominu ostale vodne norčije. Veliko sem smučal na vodi in se vozil s tubo. Z družino smo tudi potovali po Nemčiji. Že v času počitnic sem veliko razmišljal, kakšen bo moj prvi šolski dan. Po nekaj dneh v novi šoli lahko zatrdim, da je bil moj strah pred srednjo šolo odveč in je že povsem utonil v pozabo.

Martin, 1. I

Moje poletne počitnice so se pričele zelo delovno. Štirinajst dni sem na morju pomagal pri varstvu otrok s posebnimi potrebami. Po morju sem ostanek počitnic preživel v domačem okolju. Prvi dan pouka sem bil zelo presenečen – nisem mislil, da so na tej šoli tako topli in prijazni ljudje. To je bil eden izmed boljših prvih šolskih dni.

Nejc, 1. G

Po uspešno opravljenem prvem letniku so se končno začele poletne počitnice! Prva dva tedna sem bil v Sloveniji. Vsak dan sem se odšel kopat na bazen. Zatem sem bil 1 mesec v Bosni. Tam sem preživel idealne počitnice. Bil sem tudi na morju, a nisem prav dosti užival, saj smo imeli slabo vreme. Močno je pihal veter in padal dež. Slabo vreme me je pričakalo tudi prvi dan pouka. Kljub dežju smo s prijatelji po koncu pouka odšli v središče mesta »krstit fazančke«. Prvošolčke smo posuli z moko, jih polili z mlekom in kisom ali jih namazali z jajci.

        

Kadim, 2. C

Čeprav sem se počitnic zelo razveselil, sem bil zaradi slabega vremena veliko doma. Začel sem graditi pasjo uto, ki jo zdaj dokončujem. Dež nas na srečo ni spremljal na morju. Letovali smo na otoku Brač. Tam smo bili 8 dni, bilo je sončno in vroče, le 2-krat je ponoči padal dež. Čeprav sem se prvega šolskega dne malo bal, je bilo vse v redu, predvsem po zaslugi dobrega razrednika.

Klemen, 1. G

Med počitnicami sem delal v skladišču trgovine Lidl. Tu sem spoznal, kako pomembna je logistika za delo v skladiščih. V začetku avgusta sem z družino odšel na morje. Po morju sem dneve preživljal na igrišču s sošolci iz osnovne šole. Prvega šolskega dne sem se malo bal. Nisem vedel, kaj me bo čakalo za vrati nove šole. Ko sem spoznal sošolce in razrednika, sem uvidel, da tako hudo, kot sem se bal, pa spet ne bo.

                                                                                                                                              

Luka, 1. I

Počitnice sem preživel v tujini. S starši sem potoval po Makedoniji in Grčiji. V Slovenijo smo se vrnili šele teden dni pred pričetkom pouka. Čeprav mi je bilo prvi dan v novi šoli malo težko, mi je po nekaj dneh ta postala prijetna. Tudi s sošolci se dobro razumem. Učitelji so prijazni in strogi.

Boris, 1. I

Čeprav letos nisem bil na morju, sem na počitnicah zelo užival. Bile so izjemne. Dan pred pričetkom pouka sem se prijel za glavo in vzkliknil: »Ne!!!« Ves zamorjen sem s svojimi težavami »težil« tudi drugim. Prvi dan šole sovražim že zaradi zgodnjega bujenja, da ne omenjam še drugih muk. Naj šolsko leto čim prej mine …

Matic, 2. C