MAJSKE NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Bralcem spletnih novic predstavljamo kratek izbor knjižnih novosti iz šolske knjižnice.

LEPOSLOVJE

  

Naključno srečanje poveže usodi taksista Seppa Sorjonena (pojavil se je že v romanu Očarljivi skupinski samomor) in upokojenega geodeta Taavettija Rytkönena. Starec ima v žepu ima le šop tisočakov in listek, česa vse bi se rad spomnil, zato mu dobrodušni taksist priskoči na pomoč. Ko zaradi tega izgubi službo in se izkaže, da ima geodet za seboj pestro življenje, ni ovir, da se ne bi skupaj odpravila novim dogodivščinam naproti in obiskala starčeve prijatelje. Po finskem podeželju se poleg njiju potikajo tudi skupina vegetarijanskih Francozinj, bosanski prevajalec in albanski arhitekt. Roman, ki je v izvirniku izšel leta 1991, je spisan na pristen paasilinnovski tragikomičen način, po njem pa je bil posnet tudi film.

Tom Harvey je čisto navaden najstnik iz blokovskega naselja v južnem Londonu, ki živi s svojo babico, hodi v šolo in mu je všeč soseda Lucy. Njegovo življenje pa se v pičlem trenutku, ko mu tridesetega nadstropja bloka v glavo prileti iPhone, drastično spremeni. Ko se po sedemnajstih dneh zbudi iz kome, začne ugotavljati, da ni vse tako, kot je bilo. Koščki iPhona, ki jih kirurgi niso mogli odstraniti iz njegovih možganov, niso samo drobci stekla in plastike, ampak začuda še vedno funkcionalni delci, zaradi katerih Tom razvije lastnosti, ki ga domala čez noč uvrstijo na seznam superjunakov. Tom ni več samo Tom, postane iBoy.

Pričujoči švedski najstniški roman, namenjen tudi starejšim, spada med t. i. problemsko literaturo. Njegov začetek je šokanten in krvav – Maja si v šoli pri izdelovanju police z žago odreže del prsta. Avtorica podrobno popiše fizično bolečino, ki se prepleta s psihično. Njena mama in oče namreč ne živita skupaj in tako je Maja prepuščena sama sebi, zaradi česar je osamljena in nerazumljena. Mamo vidi vsakih štirinajst dni in uživa v druženju z njo, vseeno pa čuti, da je Jana posebna ženska in mati. Nekega dne pa Maja mame ne najde in Janina skrivnost se postopoma razkrije. Tu ležim in krvavim je napeta, tekoče napisana zgodba (avtorica je učiteljica kreativnega pisanja), ki prikazuje sodobno družbo in odnose v njej.

STROKOVNA LITERATURA

  

Ob osemdesetletnici prvega slovenskega celovečernega filma izhaja integralna in dvojezična Filmografija slovenskih celovečernih filmov, ki zajema filme od V kraljestvu Zlatoroga (1931) pa vse do filma Oča (2010). Osrednji del knjige kronološko predstavlja 205 slovenskih celovečernih filmov, ki so bili v tem obdobju posneti ali povečani na 35 mm filmski trak.

V tem enciklopedičnem, za vnovični izid ponovno pregledanem in z najnovejšimi naj filmi dopolnjenem delu se boste torej lahko seznanili s filmi, ki jih nihče ne sme zamuditi – od Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011), od umetniških klasik do vesternov – izbor za to knjigo je bil narejen na podlagi zgodovinskih in popkulturnih kriterijev ter na temelju kritiškega vrednotenja. Z informativnimi in angažiranimi recenzijami skupine uveljavljenih mednarodnih filmskih kritikov je knjiga 1001 film: Najboljši filmi vseh časov nepogrešljiv priročnik za vse ljubitelje filmov in za tiste, ki to nameravajo postati, pa pri tem potrebujejo trdno oporno točko.

Knjiga je zanimiva za vse, ki bi želeli podrobneje spoznati nerazvita govor in jezik, govorno-jezikovne motnje in vaje, s katerimi lahko odpravljamo posamezne govorno-jezikovne motnje (motnje izgovarjave, jezikovne težave, motnje ritma in tempa govora, motnje glasu, lastnosti jezika in govora otroka s težavami v razvoju). V drugem delu knjige so objavljene vaje za otroke, ki ne govorijo, vaje za otroke z nerazvitim govorom ter vaje za otroke s kombiniranimi govornimi motnjami. Knjigo dopolnjujejo ilustrativne priloge za izgovorjavo glasov, fonomimična metoda in enoročna abeceda za gluhe.

Učbenik je namenjen dijakom in učiteljem, pa tudi vsem, ki jih zanima vzgoja za zdravje. Napisan je tako, da spodbuja dijakove miselne in komunikacijske spretnosti. Dijake želi motivirati za varovanje in krepitev zdravja, da bi to zmožnost ohranili v vsem svojem življenju in pri svojem delu.

Knjiga Davida MacKaya je edinstvena tako zaradi posebnega obravnavanja sedanjih in prihodnjih razpoložljivih virov energije kot tudi njene rabe. Avtorju je uspelo vnesti tudi dobro mero kritičnosti do poplave raznovrstnih in pogostokrat nasprotujočih si mnenj glede energetike.

»David MacKay je v svoji knjigi z otipljivimi številkami in na otroško preprost način uspel zaobjeti tematiko, ki se dotika vsakogar. Knjiga je učbenik za energetsko opismenjevanje, razbija zakoreninjene energetske mite, nudi pogled v prihodnost in tako podaja izhodišča za strateški premislek,« je o knjigi zapisal Danijel Levičar, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo. Izredni prof. dr. Andrej Gubina s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pa je zapisal, da želi knjiga v bralcu vzbuditi zanimanje in tudi občutek za stvarno oceno in primerjavo različnih energetskih konceptov med seboj.

VIR: http://www.bukla.si

Andrej Golinar

NAGRADNI IZLET

30. maja 2014 smo se udeleženci nagradnega izleta skupaj s profesorji odpravili v Celovec. To je bil moj prvi obisk Avstrije. Že med vožnjo je bilo zelo pestro, saj smo se veliko zabavali in pozabili na šolske obveznosti. Med potjo nam je vodič razlagal o zgodovini Avstrijcev in Slovencev.

foto Simon Plestenjak

Ko sem med vožnjo skozi okno opazoval avstrijsko pokrajino, sem bil zelo presenečen. Če državo primerjam s Slovenijo, Avstrijci veliko bolj skrbijo za čistočo narave, mest, imajo boljše avtoceste in višje plače.

foto Simon Plestenjak

Ogledali smo si Vrbsko jezero, ki se mi je zdelo zelo podobno morju. Kasneje smo si v Celovcu ogledali staro mestno jedro, ki mi je bilo zelo všeč zaradi številnih vodnjakov.

foto Simon Plestenjak

foto Simon Plestenjak

Obiskali smo tudi deželni parlament in videli knežji kamen. Zatem nam je vodič namenil približno 3 ure prostega časa. Ogledovali smo si trgovine in gostilne. Presenečen sem bil, da so cene v Avstriji primerljive s slovenskimi, čeprav imamo Slovenci veliko nižje prihodke. Za konec smo obiskali še Minimundus, kjer so razstavljeni modeli znamenitih svetovnih stavb v merilu 1 : 25.

foto Simon Plestenjak

foto Simon Plestenjak

foto Simon Plestenjak

Z izletom sem bil zelo zadovoljen.

Miha Jančič, 2. o

SPECIALIZIRANA ENOTA ZA NADZOR PROMETA

Nekega marčevskega petka sem se peljal po avtocesti proti domu, ko je mimo mene švignila bela športna limuzina Škoda octavia RS z utripajočimi lučmi. Zavedel sem se, da gre za vozilo slovenske policije, ki je bilo na pregonu nekega kršitelja. V naslednjem trenutku sem dobil zamisel, da bi morda lahko naredili povezavo med policijo in strokovnimi oz. tehničnimi predmeti, ki jih poučujemo v šoli. Sledili so klici in elektronska sporočila, na koncu pa smo se dogovorili za datum obiska.

Na začetku srečanja s Specializirano enoto za nadzor prometa, ki je poseben del slovenske Policije, mi je vodja enote g. Miran Pučko predstavil delovanje in obseg svoje enote. Njeno delo ni samo nadzor prometa, ampak tudi spremljanje raznih pomembnih prevozov oseb ali nevarnega blaga. Enota tudi izvaja akcije za večji nadzor pretoka tovora skozi Republiko Slovenijo. V enoti imajo sistem za nadzor stacionarnih radarjev. Preko aplikacije, ki jo imajo na računalniku, imajo vpogled v stacionarne radarje, ki so postavljeni ob avtocestah in lokalnih cestah. Preko te aplikacije lahko spremljajo tudi temperaturo v samem radarju, popravljajo kvaliteto slike in podobno, tako da vremenski pojavi ne vplivajo na izmerjeno hitrost. Predstavili so delovanje stacionarnih radarjev. Radar prepozna, ali gre za osebno ali tovorno vozilo, in na osnovi tega določi, kakšna je maksimalna dovoljenja omejitev. Če radar zazna, da je vozilo prekoračilo hitrost, ga fotografira in slika je v nekaj sekundah v enoti na računalniku. To pomeni, da se na radarju nič ne shranjuje, radar je samo posrednik. Ko enota dobi sliko v obdelavo, računalnik s slike prepozna registrsko številko vozila.

V nadaljevanju sva se z g. Pučkom odpeljala na lokacijo v Blagovico, kjer je bila specialna enota za nadzor prometa v rutinski akciji. Namen akcije je bil pregledovanje tranzitnega prometa s poudarkom na tovornjakih, ki prevažajo nevarne snovi. G. Matevž Serk je predstavil tehnično plat delovanja merjenja osnih obremenitev. Vsako os izmerijo posebej in sproti beležijo meritve, na koncu ugotovijo, ali je preveč obremenjena določena os ali samo določena stran vozila. 

Seveda imajo različni modeli tovornjakov ali kombijev različno določene maksimalne obremenitve za določeno os. Če je iz meritev razvidno, da osna obremenitev presega maksimalno obremenitev nosilnosti tovornjaka, ga izločijo iz prometa. 

Tovornjak je izločen toliko časa, dokler tovora ne preložijo na drug tovornjak. Če osna obremenitev presega maksimalno nosilnost zgolj na določeni osi, lahko voznik sam prestavil tovor in nadaljuje pot. V praksi prevladujejo preveč naloženi tovornjaki, ki presegajo maksimalno nosilnost, ali pa tovor, ki se prevaža, ni pravilno nameščen, kar predstavlja nevarnost za ostali promet. V takšnih akcijah pregledujejo tudi tehnično brezhibnost vozil in tahografe. V praksi se velikokrat izkaže, da so vozila iz vzhodnih držav slabše ohranjena in imajo več tehničnih pomanjkljivosti. Digitalne tahografe preverjajo tako, da ključ, ki je v vozilu, vstavijo v računalnik in preverijo podatke. Iz podatkov lahko razberejo, koliko časa voznik tovornjaka vozi, kdaj ima naslednji obvezni počitek in podobne podatke. V novejših digitalnih tahografih naj bi z dodatno zaščito beleženja vožnje in hitrosti tovornjakov preprečili, da bi lahko šoferji goljufali in vozili nad svojimi sposobnostmi.

V nadaljevanju mi je g. Serk predstavil delovanje ročnih merilnikov hitrosti; v enoti uporabljajo dva merilnika hitrosti. Prvi je laserski merilnik, ki je klasični merilnik hitrosti, izmeri hitrost in jo izpiše na zaslonu. Drugi je novejši laserski merilnik, ki deluje na podoben način kot laserska pištola (Dopplerjev pojav), le da lahko z njim merijo hitrost z nadvozov in s strani ceste. V radar se vnese pravilno višino, če se opravlja meritev z nadvoza, oz. zamik, če se meri z roba ceste. V tem radarju sta združena »stara tehnika« laserskega merilnika in dodaten matematični izračun. Prednost tega merilnika je, da z njim lahko merijo tudi varnostno razdaljo med vozili.

Ob predstavitvi merilnikov hitrosti so bili omenjeni tudi tako imenovani detektorji merilnikov hitrosti. V enoti so povedali, da v večini primerov detektor merilnikov hitrosti voznika opozori, ko je že prepozno. Obstajajo pa tudi motilci merjenja hitrosti, vendar se pri njihovi uporabi policistu na merilniku izpiše, da ima kršitelj v vozilu motilec meritve. V takšnih primerih se odredi izredni tehnični pregled, ob končni ugotovitvi nedovoljenega posega v vozilo pa je predpisana veliko večja kazen kot sicer za prekoračeno hitrost.

V nadaljevanju predstavitve sta mi g. Serk in g. Napečnik predstavila vozilo za nadzor prometa (Provida). Škoda octavia RS ima okoli 200 konjskih moči, spredaj in zadaj ima vgrajeno kamero ter trdi disk za snemanje posnetkov. Meritev poteka tako, da se vozilo s sistemom Provida pelje za kršiteljem na konstantni razdalji, in sicer 500, 1000, 1500 in 2000 metrov. Na podlagi prevožene dolžine in vseh izmerjenih hitrosti sistem izračuna povprečno vrednost hitrosti, ki je merodajna za izrek kazni. Postopek meritve se opravi tako, da kršitelja posnamejo, potem ga vozilo s sistemom Provida prehiti in na zadnji polici se na LED-zaslonu v več jezikih izpiše besedilo STOP POLICIJA VOZITE ZA MANO. V enoti ugotavljajo, da je z leti, odkar opravljajo nadzor prometa z vozili s sistemom Provida, zgornja meja hitrosti upadla. Iz tega sklepamo, da je enota s temi posebnimi vozili dosegla želeni učinek.

S takšnimi sodelovanji želimo združiti teoretična znanja, ki jih dijakom predstavimo pri pouku, s praktičnimi primeri, s katerimi se zaposleni v specializirani enoti srečujejo vsakodnevno. S to predstavitvijo bomo dijakom pri pouku lahko še bolj nazorno prikazali, da neka stvar dejansko deluje, kot pravi teorija, ki jo poučujemo.

 Jernej Krenčan

NA POGOVOR ZA SLUŽBO ALI PRAKSO ...

... se zdaj lahko samozavestno odpravite tudi po ogledu našega filmskega posnetka

uradnih pogovorov, eden je primeren, drugi ni. Seveda se zgledujte po

tistem, ki je ustrezen! Pogovora sta prepričljivo odigrala dijaka naše šole, Klemen

Bergant in Jure Strmljan.

  

PRIMEREN RAZGOVOR

NEPRIMEREN RAZGOVOR

Lili Kranjc T.

MODNA REVIJA V SEVNICI

V sredo, 14. 5. 2014, je v Sevnici potekala modna revija, kjer se predstavljalo več slovenskih šol, med njimi tudi naša.

Zjutraj nas je pred šolo čakal avtobus in nas, dijakinje tekstilne usmeritve, odpeljal v Sevnico. Najprej smo se poslovili od manekenk, ki so imele še zadnje vaje pred nastopom na reviji. Ostale smo odšle do sevniškega nakupovalnega centra in tam pomalicale. Zatem smo se odpeljale v tovarno Lisca na voden ogled tovarne in proizvodnje njihovih izdelkov. Po ogledu smo si očarane ogledale še sevniški grad. Tu se je pričela tudi modna revija. Manekenke so bile odlične. Naša šola je predstavila kolekcijo, ki bi jo lahko poimenovala »Tudi v preteklosti najdemo sled prihodnosti«. Kolekcija je črpala navdih v preteklosti, a jo obogatila s sodobnimi modnimi smernicami.

Vesele in polne vtisov smo se zvečer vrnile v Ljubljano.

 Jelka, 3. K

UČNA POMOČ

Pa saj ni tako težko … dobiti učno pomoč! Veliko dijakov potrka na vrata kabinetov 415 in 171. Večina ima odločbo. To pomeni, da so njihovi starši na Zavodu za šolstvo začeli postopek usmerjanja. Nekaterim dijakom pa je ravnateljica posebej, na pisno prošnjo staršev ali razrednika, odobrila obiskovanje učne pomoči.

Pa saj ni tako težko … na učni pomoči! Dijaki na učni pomoči spoznajo, kaj bi lahko spremenili pri domačem učenju, kaj bi lahko še poskusili, da bi se v krajšem času naučili več. Je pa težko spreminjati navade. Največja težava pri tem je pomanjkanje notranje (osebne) motivacije za tovrstno šolsko delo.

Pri določeni obliki poučevanja in preverjanja znanja so najbolj uspešne določene strategije učenja. Opisal bom prvih šest strategij uspešnega učenja.

1.      Opažam, da dijaki nimajo celovitih zapiskov. »Sem manjkal,« je običajni izgovor za to, da v zvezku ni zapisane snovi. Kako je mogoče snov dobro znati, če se je ni mogoče iz česa učiti?!

2.      Običajno prepričanje dijakov je, da se da snov naučiti zgolj z branjem. Pravijo, da se učijo tako, da snov trikrat preberejo. Seveda je temeljna veščina učenja branje. Vendar mora biti to branje pospremljeno z uporabo svinčnika. Njegova uporaba (podčrtovanje bistvenega, uporaba različnih barv, izpisovanje ključnih pojmov, miselni vzorci, ilustracije ob robu, utrjevanje zapisa besed v tujem jeziku) dijaka sili v aktivno branje. Prepričan sem, da je čas, ki ga dijak potrebuje za osvojitev snovi z golim branjem, daljši, kot ga potrebuje za učenje iste snovi z aktivnim branjem. So tudi dijaki, ki pravijo, da so matematiko, fiziko, mehatroniko in kar je z računanjem povezanih predmetov samo »malo pogledali«.

3.      Klasična zmota pri učenju je tudi, da dijaki ne preverijo, koliko so se s svojim učenjem v resnici naučili. Ne odgovorijo si na vprašanje: »Kaj znam?« Žal je prvo takšno preverjanje test.

4.      Odličen način poučevanja je, da dijaki dobro vedo, kaj morajo znati, kaj se bo ustno/pisno preverjalo.  Po drugi strani pa si dijaki na začetku učenja doma premalokrat odgovorijo na vprašanje: »Kaj hočem znati?« Na začetku učenja je dobrodošlo, da v sebi vzbudimo radovednost in zanimanje. Tako bo tudi proces pomnjenja laže stekel. Dijaki so radovedni po naravi. Kje se je ta zvedavost izgubila?

5.      »Samo, da bo dve! Več ne rabim.« In potem dijaki pregledujejo naloge v testu (ki ga praviloma večidel razreda piše negativno), preštevajo točke, da ugotovijo, kaj je potrebno minimalno vedeti, da bo ravno dovolj za dve. Pri tem pogosto neuspešno tvegajo, ko rečejo: »Grem probat! Mogoče mi bo uspelo! S plonk listki mi bo uspelo.« Zdi se, da vrednota postaja dobiti pozitivno oceno, ne pa znanje in veščine. Pogoste so izjave: »Nihče te ne bo vprašal, koliko si imel tisto snov ali tisti predmet. Ali nam je znanje o tem ali onem res nujno potrebno? Kaj si bom s to snovjo pomagal v poklicu oz. službi? To je kar nekaj!« Odgovorim jim: »Od viška znanja vas ne more boleti glava. Od premalo znanja pa je že marsikoga.«

6.      Učenje na učni pomoči ni dovolj. Je dobra priprava za samostojno domače delo. Dovolj bi bilo narediti primere, naloge, ki so jih dijaki naredili pri pouku, ali vaje, ki so v učbeniku ali delovnem zvezku. Nemalokrat ugotovim, da dijaki dobijo pozitivno oceno zato, ker smo pri učni pomoči naredili vse: od razlage, ponavljanja do utrjevanja. Nemalo je dijakov, ki se ne znajo ali se ne zmorejo učiti sami. Ti se običajno zatekajo k učenju na pamet. Brez razumevanja je snov trikrat težja in veliko več časa in truda je potrebno za njeno usvajanje.

Pa saj ni tako težko! Ta snov ni težka! Dijakom na učni pomoči razložimo snov. Jih popravljamo, da se dosledno držijo postopka, ritma reševanja. Kolikokrat dijaki po zaključeni razlagi in uspešno narejeni vaji rečejo: »Pa sej v bistvu to ni tako težko! Sam malo se je treba pomatrat.«

Pa saj ni tako težko! Pri učenju doma vem, da sem uspešen! Dijakom je na voljo celovita podpora tudi pri domačem učenju. Dijaki lahko prek spleta dostopajo do vaj in nalog, ki smo jih reševali v kabinetu. Tako dijak takoj ve, ali je prišel do pravilnega rezultata. Pregleda tudi lahko pravilnost postopkov reševanja in podobno. V podporo so mu tudi razne spletne vaje in portali.

Pa saj ni tako težko! SAMO ZAČETI JE TREBA.

»Učna pomoč je zelo koristna. Vzameš si čas za vsakega dijaka in se za vsakega zelo potrudiš. Včasih moram reči, da komu celo preveč "rit odnašaš". Svaka čast z moje strani, da zdržiš s nekaterimi dijaki, ki jih vidim, koliko jim res dol visi za vse in ne cenijo tvoje pomoči. =))«

»Super je!«

Za aktiv učne pomoči: Štefan Petkovšek

"LEONARDOVCI" PREJELI POTRDILA EUROPASS MOBILNOSTI

Šolsko leto 2013/14 je na področju nacionalnih in mednarodnih projektov zelo uspešno. Razne projektne aktivnosti se izvajajo skozi celo šolsko leto in vključujejo številne dijakinje in dijake ter učiteljice in učitelje naše šole. Mednje prav gotovo spadajo tudi projekti v okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost dijakov in učiteljev, ki jih na šoli izvajamo že vse od leta 2007. 

V letošnjem šolskem letu smo na šoli izvajali dva projekta v okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost. V prvem projektu so se v tujini usposabljali učitelji in v drugem projektu dijaki.

Tritedensko usposabljanje šestih dijakinj in devetnajstih dijakov v tujini je potekalo v mesecu novembru 2013 v Madridu (Španija), Padovi (Italija), Talinu (Estonija) ter v Tamperah in Mikkeliju (Finska). Dijake je v tujino spremljalo sedem učiteljev spremljevalcev.

V petek, dne 23. 5. 2014, sta ravnateljica Fani Al-Mansour in pomočnik ravnateljice Alojz Kranjc skupaj s projektnima koordinatorjema Smiljano Fister in Nikolajem Lipičem vsem »Leonardovcem« (kot pogosto imenujemo dijakinje in dijake, ki so se vključili v projekte Leonardo da Vinci) slavnostno podelila Europasse mobilnosti. To so potrdila v angleškem jeziku, ki potrjujejo usvojena znanja in veščine v tujini in imajo še prav poseben pomen pri bodočem zaposlovanju, saj izkazujejo nivo pridobljenih strokovnih, socialnih, organizacijskih in kulturnih kompetenc posameznika.    

Vse zbrane dijakinje in dijake je nagovorila ravnateljica in z dijaki opravila kratek evalvacijski razgovor o tem, kaj so se naučili v tujini, kaj so morda pogrešali, ali bi se ponovno udeležili usposabljanja v tujini, katera dogodka ali prigode se bodo najbolj zapomnili… Vsi dijaki so izrazili pozitivna mnenja o usposabljanju v tujini, poudarili, da so se v tujini veliko naučili na področju poklica in tujega jezika in da bi se želeli ponovno udeležiti usposabljanja, če bi imeli novo priložnost.

Pomočnik ravnateljice je na koncu vsem zbranim dijakinjam in dijakom podelil še potrdila Europass mobilnost.

Glede na pozitivne odzive dijakinj in dijakov ter pohvalnih mnenj tujih mentorjev naših dijakov v času usposabljanja v tujini ugotavljamo, da je projekt »Poklicne perspektive dijakov v času recesije«, v okviru programa Leonardo da Vinci – mobilnost, vsekakor uspel in ponovno potrdil, da znamo in zmoremo na šoli realizirali odlične projekte.  

Nikolaj Lipič

MATEMATIČNO TEKMOVANJE KENGURU

Matematično tekmovanje je potekalo na treh ravneh (šolsko, regijsko in državno tekmovanje).

Tekmovanje	kategorija	datum	ura
Šolsko tekmovanje	B (SSI, PTI)	20. marec	13.00
Šolsko tekmovanje	C (SPI)	20. marec	13.00
Regijsko tekmovanje	B (SSI, PTI)	2. april	14.30
Regijsko tekmovanje	C (SPI)	2. april	14.30
Državno tekmovanje	B (SSI, PTI)	12. april	10.00
Državno tekmovanje	C (SPI)	12. april	10.00

Dijaki so na tem tekmovanju razdeljeni v tri kategorije: 

1.skupina: C-kategorija (vsi programi in letniki srednjega poklicnega izobraževanja), prijavljenih je bilo 46 dijakov; 
2.skupina: B-kategorija (1. in 2. letniki srednjih strokovnih ter 1. letniki poklicno-tehniških programov, prijavljenih je bilo 33 dijakov; 
3.skupina: B-kategorija (3. in 4. letniki srednjih strokovnih ter 2. letniki poklicno-tehniških programov, prijavljenih je bilo 36 dijakov.

V četrtek 20. 3. 2014  se je šolskega matematičnega tekmovanja, ki smo ga organizirali na naši srednji šoli,  udeležilo 115 dijakov. Kar 27 dijakov je osvojilo bronasto priznanje in se uvrstilo na naslednjo stopnjo tekmovanja - regijsko matematično tekmovanje, ki je potekalo v sredo 2. 4. 2014 na dveh različnih srednjih šolah. Srednja zdravstvena šola Ljubljana je bila organizator za C-kategorijo (spremljevalec dijakov je bila ga. Polona Kikelj), tekmovalci B-kategorije pa so tekmovali na Srednji ekonomski šola Ljubljana (spremljevalec dijakov je bila ga. Lenka Brezovar). Tudi na tej stopnji tekmovanja so dijaki bili uspešni in prejeli 5 srebrnih priznanj. Trije dijaki pa so se uvrstili na državno matematično tekmovanje, ki je potekalo na Šolskem centru Kranj in Šoli za elektrotehniko in računalništvo. Vsi trije dijaki so dosegli zlato priznanje. Dijak Klemen Miklavčič je pod mentorstvom g. Nikolaja Lipiča dosegel skupno 3. mesto.

Aktiv matematikov