OBRNE SE IN ZASPI ...

TOMAŽ ŠALAMUN

(1941─2014)

„Učil si nas otroške nedolžnosti in obenem najbolj intelektualno zahtevnih akrobacij na trapezu jezika,″ je v posvetilu preminulemu Tomažu Šalamunu zapisal pesnik Aleš Šteger.

„Če kdo, potem je Tomaž Šalamun stvarnik pesniške in umetniške, domišljijske in čustvene, osebne in družbene svobode zadnjih desetletij na Slovenskem. V našem degradiranem času je Tomaž Šalamun vrnil Poeziji njen smoter in dostojanstvo," je po navedbah Slovenske tiskovne agencije zapisal Boris A. Novak.

V Ljubljani je 27. 12. po hudi bolezni umrl eden najbolj priznanih slovenskih pesnikov Tomaž Šalamun.

Šalamun se je rodil leta 1941 v Zagrebu, odraščal pa je v Ljubljani, Mostarju in Kopru. Mladi umetnik je bil dober glasbenik in športnik. Treniral je veslanje in igral klavir. Zaradi izjemnega igranja na klavir je obveljal za čudežnega dečka, a se je glasbi odpovedal, ko mu oče ni dovolil trenirati veslanja.

Najprej je študiral medicino, a študija ni nikoli končal. Bolj so ga zanimale zgodovina, literatura in umetnost, zato se je prepisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino in umetnostno zgodovino.

Na slovensko literarno prizorišče je stopil leta 1963 z danes že znamenitim verzom „Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." Slovensko in takratno jugoslovansko javnost je leta 1966 šokiral s pesniškim prvencem Poker. Prekinil je s tradicijo literarnega socialnega in socialističnega realizma in začel pisati modernistične pesmi. V poeziji je začel uporabljati svoj jezik, vpeljal je besede, ki so prej v pesmih veljale za tabu. Za takratno oblast je bil politično provokativen. 

Za časa študija je Šalamun sodeloval z avantgardno umetniško skupino OHO, s katero je razstavljal tako po bivši skupni državi kot po svetu. Navdušili so Američane. Ti so kasneje pesnika povabili naj predava na ameriških univerzah kreativno pisanje. Tako je Šalamun v ZDA napisal več kot polovico svojih zbirk. Med letoma 1996 in 1999 je bil tudi kulturni ataše na slovenskem veleposlaništvu v ZDA. 

Za svoje delo je prejel mnoge nagrade. Je dvakratni prejemnik Jenkove nagrade (1988, 2007), evropske nagrade za poezijo v Münstru (2007), zlatega venca v Strugi (2009) in dobitnik velike Prešernove nagrade (1999).

Njegove pesmi so prevedene v več kot 20 jezikov, prihodnje leto, v začetku januarja, pa bo založba Beletrina izdala njegovo poslednjo pesniško zbirko.

MOJE PLEME

Moje pleme
ne sliši več
svobode.

Ne razpozna je,
ne vidi je,
ko se ga dotakne.

Moje pleme
misli,
da je počasno

ubijanje
njihovih teles
in duš

naravno.
Samo včasih,
ko za hip udre

vanj
nekaj ozonu,
otroštvu

podobnega,
si obriše potno
čelo,

strese
to moro
te verige

s sebe,
obrne se
in zaspi.

 Andrej Golinar

DEBATNI TURNIR V LITIJI

V soboto, 13. 12. 2014, se je odvijalo debatno tekmovanje v Litiji, ki smo se ga udeležili tudi debaterji Mirče Milenkov in Tadej Breznik iz 2. i ter Jan Omerzo iz 4. z. Turnirja se je udeležilo 21 ekip. Le dve ekipi sta bili iz tehniških strok, med njimi tudi naša šola, preostale pa iz gimnazij, zato nam je ta turnir predstavljal še večji izziv.

V Litijo smo prispeli približno ob 9. uri zjutraj. Najprej smo se prijavili, nato pa počakali, da so to storile še vse ostale ekipe in se medtem pridno pripravljali na tekmovanje. Ko se je tekmovanje začelo, je naša ekipa v prvem krogu avtomatsko pridobila zmago zaradi neparnega števila ekip. Drugi krog nam na žalost ni šel tako zelo dobro. Saj veste, vse je enkrat prvič, vendar smo se že v tretjem krogu zelo izboljšali. Vsi trije smo imeli veliko bolj suveren nastop.

Za prvi in drugi krog smo se pripravljali že pred tekmovanjem na krožku na debatno trditev Pravica do elektronske pozabe. Tretji krog pa je imprompt trditev, kar pomeni, da eno uro pred tekmovanjem šele izvemo, katera je to. Zagovarjali smo trditev Vsakdo bi se moral naučiti kuhati. Sama trditev se nam je zdela zelo enostavna, ko pa smo se začeli pripravljati in postavljati argumente, smo ugotovili, da le ne bo šlo tako zlahka. Tekmovali smo proti trem dijakinjam iz Litije, ki so zastopale opozicijsko stran.

Sam turnir se nam je zdel odličen in komaj čakamo na državno tekmovanje, ki bo 20. 3. 2015.

Mirče Milenkov, 2. i

ZARAGOZA in BARCELONA v ŠPANIJI

MEDNARODNA MOBILNOST UČITELJEV v Zaragozi in Barceloni v Španiji

Usposabljanje učiteljev v španskih mestih Zaragoza in Barcelona je potekalo v okviru projekta Družbene in gospodarske spremembe narekujejo potrebo po novih poklicnih znanjih, ki se izvaja v sklopu programa Erasmus+ KA1. Usposabljanje je potekalo od 9. 11. do 16. 11. 2014.

Prek pariškega letališča smo poleteli proti Barceloni, od tam pa z avtom nadaljevali pot do Zaragoze.

Trg Francisca Goye pred baziliko, Zaragoza

Obiskali smo partnersko šolo San Valero, s katero že sodelujemo pri razvojnem projektu Passport to your future, v prihodnosti pa želimo še poglobiti sodelovanje in v Zaragozo v okviru mobilnosti poslati tudi dijake avtoremontnih smeri. Srednja šola je ena izmed šestih enot fundacije San Valero in ima status polzasebne šole. Iz sredstev, zbranih s šolnino, financirajo dodatne aktivnosti, ki v javnem programu niso predvidene, med drugim tudi socialno službo za dijake z vedenjskimi težavami in težkim socialnim ozadjem. Zanimiv je tudi koncept premične učilnice. Podobno kot pri nas potujoča knjižnica pri njih predelana prikolica omogoča izvedbo izobraževanj tudi v bolj odročnih predelih Španije.

Mobilna učilnica, San Valero, Zaragoza

Delavnice so zelo prostorne, dijaki so pri praksi v enotnih delovnih oblekah. Opremljene so dobro in kvalitetno, je pa nekatero opremo že načel zob časa. Tudi čistoča in urejenost delavnic je bila bolj okolju primerna – španska.

Avtoservisna delavnica, San Valero, Zaragoza

Pogovor s koordinatorko Sonio Moro Martinez in učitelji v delavnici obdelave kovin,
San Valero, Zaragoza

Druga šola, ki smo jo obiskali, je bila Hacer Creativo, ki med drugim izobražuje tudi za programe s področja tekstilstva. To majhna, skoraj butična šola, ki daje zelo velik poudarek kreativnosti in ustvarjalnosti.

  

Koordinator Salvador Del Rio (levo) in izdelki dijakov ter študentov,
Hacer Creativo, Zaragoza

Zadnja izmed šol v Zaragozi je bila I. E. S. Luis Bunuel, kjer prav tako izobražujejo v tekstilnih programih. Za razliko od ostalih šol so precej zadovoljni z vpisom na tekstilne smeri. Poskušajo pa namesto industrijskega pristopa razvijati predvsem kreativne spretnosti za delo v manjših oblikovalskih in modnih studiih.

Tekstilna delavnica, I.E.S. Luis Bunuel, Zaragoza

Po povratku v Barcelono so nas prijazno sprejeli še na politehničnem centru Salesians de Sarria, sestavljenem iz štirih enot, ki pokrivajo vse starostne skupine, od osnovne šole do visokošolskega izobraževanja. Obiskali smo enoto za poklicne programe, ki izobražuje v programih strojništva in avtoremonta. Šola se nahaja v mirnem okolju in ima lepo urejene in čiste delavnice. Zaradi pomanjkanja dijakov zapirajo nekatere programe (tiskar, lesarstvo). Izmed obiskanih šol imajo prav tukaj največ izkušenj z mednarodnimi izmenjavami ter drugimi mednarodnimi projekti.

  

V pogovoru s koordinatorko Lauro Ramirez Dominguez,
Salesians de Sarria, Barcelona

Delavnica za popravilo motorjev, Salesians de Sarria, Barcelona

Delavnica strojne obdelave, Salesians de Sarria, Barcelona

Učilnica mehatronike, Salesians de Sarria, Barcelona

Vsem šolam je bil skupen zelo spoštljiv odnos dijakov do učiteljev. Občutiti je bilo, da dijaki učitelje jemljejo bolj kot mentorje in ne toliko kot avtoritativne profesorje. Morda največja ovira pri mednarodnem sodelovanju je ravno poznavanje angleškega jezika, ki je v Španiji že pregovorno na zelo nizkem nivoju. Poskušajo pa stanje na strokovnih šolah nekoliko izboljšati z uvedbo tako imenovanih mednarodnih šol, kjer del pouka praktičnih predmetov poteka v angleškem jeziku.

Zanimivo pa je, da povsod velja pravilo, da se na delu dijakov ne sme služiti, in tako v šoli ne smejo opravljati dela za končne stranke. To pa posledično tudi pomeni, da vsaj v tem delu učnega procesa ni neposrednega stika z gospodarstvom.

Gaudijev arhitekturni presežek ─ Park Güell, Barcelona

Spoznali smo španski šolski sistem, delovne navade in bogato špansko zgodovino in kulturo. Sedaj se nadejamo še uspešnega sodelovanja na področju mednarodnih mobilnosti in strateških projektov.

Žiga Vuk, Smiljana Fister, Frančiška Al-Mansour, Goran Lapič

TEKMOVANJE MODRI VOLAN

Že drugič se je na naši šoli snemala oddaja Modri volan. Tekmovanja se je udeležilo 9 dijakov avtoservisnega programa naše šole. Najprej je potekal teoretični del. Zastavljena so nam bila vprašanja, na katera smo morali odgovoriti, na 3 pravilno, nepravilni odgovor pa se je označil s krogcem. Pomembno je bilo hitro odgovarjanje, saj so najhitrejši štirje tekmovanje nadaljevali s praktičnim delom. Potrebno je bilo Wolksvagnovemu golfu zamenjati letni plašč z zimskim Goodyearovim.  Odvili smo platišče, ga nesli do »montirke«, demontirali letni plašč in pravilno obrnili zimskega. Napolnili smo ga s tlakom, ki je predpisan, namestili platišče in ga privili. Najprej se je naloge lotila Saša Biaggio, nato Jakob Grom, za njim Blaž Govekar in nazadnje še Grega Godec. Najhitrejša dva pa sta prišla do naslednje naloge, ki je vodila v polfinale. Pomerila sta se Jakob in Blaž, zamenjati sta morala filter za gorivo, starega z novim. Najprej se je lotil naloge Blaž, ki jo je uspešno opravil, za njim se je naloge lotil še Jakob, ki jo je prav tako uspešno opravil. Ampak hitrejši je bil Blaž, ki je tako napredoval v polfinale kot predstavnik naše šole. Po tekmovanju nas je čakala še manjša pogostitev.

Polfinalno tekmovanje je bilo v petek 5. 12. 2014 v Celju. Zjutraj smo se odpeljali izpred naše šole v Celje na Euroservis, Blaž kot tekmovalec in Saša, Jakob ter Grega kot navijači. Naloge so potekale podobno kot na šolah, namesto ustnega dela so vsi imeli pisni del in so hkrati odgovarjali na vprašanja, ki so jim bila zastavljena na listih. Ko so to opravili, so morali spet zamenjati letni plašč z zimskim Goodyearovim. Ko so vsi opravili nalogo, so se razdelile točke za odgovarjanje na vprašanja in za zamenjavo plašča. Najhitrejši štirje so se morali pomeriti še v finalu, ampak našemu Blažu žal ni uspelo in je osvojil 5. mesto. Finalisti so se pomerili še v zadnji nalogi, ki pa je bila znana šele, ko se je vedelo, kdo so finalisti. Morali so s avtotesterjem odpraviti napako, ki se je pojavila, da pa ne bi bila naloga prelahka, so najeli še Iris Mulej kot stranko, ki je pripeljala avtomobil na popravilo.

Jakob Grom in Denis Kokovica, 5. T

OKRASITEV ŠOLE

 

V začetku decembra smo se dijakinje 1. K skupaj s profesoricami odločile, da bomo okrasili šolo. Okraske smo začele izdelovati med uro estetike in umetnosti. Okraski ─ snežinke, zvezdice, ledene rože, origamiji ─ so bili večinoma izdelani iz papirja. Želele smo polepšati in praznično okrasiti šolske prostore. Okrasile smo zbornico in nekatere učilnice. Med delom smo se zelo zabavale, izražale smo svojo kreativnost in ustvarjalnost. Navdušene so bile tudi profesorice Majda Grašič, Alojzija Skubic, Terezija Kastelic, sodelovala pa je tudi naša razredničarka Jana Planinc Pinterič. Všeč pa je bilo seveda tudi drugim delavcem šole in dijakom. Pri tem projektu smo z veseljem sodelovale.

Valentina Pašić, Teja Kovič, Lucija Lončar, 1. K

ŠOLA BO PREJELA AVTO HYUNDAI V UČNE NAMENE

SPSŠB IN ŠC ŠKOFJA LOKA V PROGRAMU HYUNDAI »SKILLS FOR THE FUTURE«

OBISK PREDSTAVNIKOV HYUNDAI AVTO TRADE, D. O. O., LJUBLJANA NA NAŠI ŠOLI

Predstavniki Hyundai Avto trade, d. o. o., so nas obiskali 8. 12. 2014. Uvodoma so predstavili njihovo vlogo v programu Skills for the future, ki ga skupaj z JA – YE Europe izvaja podjetje Hyundai v 11 evropskih državah, letos prvič tudi v Sloveniji, na SPSŠB in ŠC Škofja Loka. Program je zasnovan enako kot program Moje podjetje, ki poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih. Poudarek v programu, ki ga podpira Hyundai, je izvajanje podjetniške ideje, povezane s področjem avtomobilizma. Hyundai bo spremljal dijaška podjetja, ki bodo na SPSŠB vključene v program.

Na srečanju z vodstvom in mentorji naše šole smo se dogovorili za tesnejše sodelovanje pri izobraževalnih vsebinah, predvsem na področju elektrotehnike. Predstavniki Hyundaia so izrazili pripravljenost podariti šoli dodatne učne eksponate in literaturo.

V nadaljevanju so predstavniki Hyundaia izvedli uro z dijaki, ki letos sodelujejo v programu Skills for the future. Predstavili so jim kratko zgodovino razvoja avtomobilizma, trenutne kadrovske potrebe na tem področju in njihovo vizijo razvoja do leta 2040. V sklopu omenjenega programa pa je SPSŠB na natečaju med 32 šolami iz 6 držav uspela osvojiti avtomobil znamke Hyundai v učne namene, ki bo šoli predan marca 2015.

Anton Kokalj, vodja MIC na SPSŠB–Ljubljana, koordinator programa Skills for the future v Sloveniji

ZAKLJUČNI SEMINAR PROJEKTA SIMPLE

 

Projekt SIMPLE – Sharing the best International Mobility Practices Learned on VET student exchanges, Leonardo Transfer of Innovation je potekal od leta 2012 do 2014.

SIMPLE se ukvarja s predstavitvijo dobrih praks mobilnosti ter pripravo orodja, ki omogoča pomoč pri organizaciji same mobilnosti. To je zelo koristen pripomoček za vse organizatorje mobilnosti in dijake, ki se prvič srečujejo z izzivom priprave na mobilnost. Projekt vodi finska šola Tampere Vocational College Tredu, v projektu pa sodelujejo še Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, North West Academy of English, EUC Syd, Kiezküchen GmbH-Berlin in zunanji ocenjevalec Windmill Solutions.

V Kopru se je 27. 11. 2014 odvijal zaključni desiminacijski seminar, ki so se ga udeležili direktorji, ravnatelji, vodje področij, učitelji, strokovni sodelavci s šolskega ministrstva, slovenskih izobraževalnih institucij, tehničnih šol in šolskih centrov in podjetij. Na seminarju je bilo 24 udeležencev iz vse Slovenije.

Predstavljeni so bili predvsem nameni in cilji projekta SIMPLE ter aktivnosti.

Ritva Haveri, vodja projekta

Darko Mali (CPI Slovenija) je predstavil evropski razvojni plan na področju poklicnega izobraževanja, posebno pozornost pa je namenil podpori pedagoškega procesa med mobilnostjo in zagotavljanju njene kakovosti, pri čemer veliko vlogo odigra tudi ECVET – European Credit system for Vocational Education and Training.

Darko Mali, CPI

V nadaljevanju smo partnerji projekta predstavili primere dobrih praks, preko primerov pa smo uspešno predstavili tudi izdelano orodje.

Seminar je zaključil Bob Windmill s predstavitvijo evalvacije izvedenih aktivnosti, samega projekta in projektnih dogodkov.

Udeleženci seminarja so izdelano orodje prepoznali kot izredno uporaben vir informacij, čas med odmori pa so uspešno izkoristili za mreženje – pridobivanje morebitnih partnerjev za svoje nove projekte.

Več o projektu in orodje si lahko ogledate na SIMPLE. 

Lenka Brezovar

IN ZAPUSTIL NAS JE ...

JOŽE TOPORIŠIČ

(1926-2014)

»Slovenščino je potrebno spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo pripadniki velikih narodov.«

V starosti 88 let je umrl priznani jezikoslovec in akademik Jože Toporišič. Napisal je več kot dva tisoč prispevkov iz jezikoslovja in stilistike. Je avtor Slovenske slovnice, mnogih srednješolskih učbenikov, soavtor Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa. Iz latinščine je v slovenščino prevedel tudi prvo slovensko slovnico Bohoričeve Zimske urice (1584). Raziskoval je zgodovino slovenskega jezika, njeno fonetiko, oblikoslovje, besedotvorje, skladnjo, pravopis, pravorečje in dialektologijo. Bil je tudi odgovorni urednik strokovnih revij Jezika in slovstva in Slavistične revije.

»Slovenci imamo do jezika deloma nemaren odnos. To lahko vidimo tudi v državnem zboru, kjer vsakdo govori drugače. Ljudje nočejo svoje govorice zlikati, da bi govorili knjižni jezik, temveč kar naprej delajo napake.«

Rodil se je leta 1926 na Mostecu pri Brežicah. Po končani gimnaziji v Mariboru se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto in tu diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. Od leta 1954─1965 je bil lektor za slovenski jezik na zagrebški filozofski fakulteti. Po opravljenem doktoratu je leta 1966 postal docent na ljubljanski filozofski fakulteti, štiri leta kasneje izredni profesor, od leta 1976 do upokojitve 1996 pa je bil predstojnik katedre za slovenski jezik in stilistiko.

 »Kakor hitro Slovenec začne govoriti angleško ali francosko, kot se, recimo, dogaja v znanosti, izgubi silo, ki je privlačila večino ljudi, da so se v 19. stoletju sredi tako rekoč nemške države uprli in povzdignili svoje slovenstvo.«

Leta 1991 je postal izredni član, šest let pozneje pa še redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Takratni predsednik Milan Kučan ga je leta 1996 odlikoval s častnim znakom svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge v slovenistiki in utrjevanje njenega mednarodnega ugleda.

»Vsak knjižni jezik je poseben, težko se ga je naučiti že zaradi samega naglasa. Ljudje se lažje naučijo po rabi starejšega jezika. Je pa slovenščina lep jezik, najlepši. To je rekel že jezikoslovec Stanislav Škrabec.«

Citati so navedeni iz Delovega članka Toporišič: Slovenci imamo do jezika deloma nemaren odnos (9. 10. 2011). Povezava: http://www.delo.si/novice/slovenija/toporisic-slovenci-imamo-do-jezika-deloma-nemaren-odnos.html

V arhivu oddaj RTV Slovenija si lahko ogledate tudi dokumentarec o življenju Jožeta Toporišiča in njegovem delu. Povezava: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/118016271

Andrej Golinar