POGOVOR Z VODJO PROJEKTOV MAJO JURŠIČ

1. Ste vodja projektov. Katere so vaše delovne zadolžitve?

Spremljam razpise za domače in mednarodne projekte, na njih prijavljam našo šolo in se trudim, da bi jih uspešno izvedli. Pomagam tudi Medpodjetniškemu izobraževalnemu centru pri administraciji in pripravi tečajev.

 

2. V katerih projektih bomo sodelovali v šolskem letu 2013/14?

Prvi je Na zabavo v naravo. Dijaki bodo pripravili načrt za inovativno zabavo v naravi. Mentorji projekta bodo učitelji Andrej Prašnikar, Ana Škrlep in Polona Kikelj. Sodelovali bomo tudi pri ekološkem projektu Pozorni na okolje. Vodili ga bodo učitelja Ana Škrlep, Andrej Golinar in knjižničarka Nataša Pečkaj, nagovarjamo pa še druge učitelje. V projekt bomo vključili tudi »eko frende«, dijake, ki bodo druge dijake obveščali o projektu in širili informacije o eko šoli, predvsem pa, kako odgovorno skrbeti za okolje. Trudili se bomo postaviti eko kotičke na šoli. V vsakem nadstropju bomo postavili smetnjake za različne vrste odpadkov. Kot že lansko leto, se bomo prijavili na projekt Mladi raziskovalci. Tu sodelujejo dijaki zaključnih letnikov s svojimi raziskovalnimi nalogami. Lansko leto smo bili uspešni, prejeli smo bronasto medaljo in nagrado za plakat. Vsi plakati bodo decembra razstavljeni v mestni hiši. Vodim še mednarodni projekt Simple (LdV prenos inovacij), ta je namenjen učiteljem. Zbiramo najboljše primere prakse organiziranosti mobilnosti. Naredil se bo spletni portal, kjer bodo učitelji začetniki na tem področju našli koristne informacije za pripravo mobilnosti. Naslednje leto aprila se bodo učitelji, ki sodelujejo v tem projektu, srečali v Ljubljani. Z drugimi šolami se dogovarjamo za pripravo treh mednarodnih projektov. Pri tem bodo sodelovali tudi dijaki s Finske, Poljske, Madžarske, Nemčije. V naslednjem šolskem letu zopet nameravamo sodelovati v projektu ACES z našimi dolgoletnimi partnerji iz Srbije in Makedonije. Ves čas iščem nove projekte, ki bi bili zanimivi tako za dijake kot učitelje.

3. Kako ocenjujete delo dijakov in učiteljev v teh projektih?

Učitelji so načeloma pripravljeni sodelovati. Všeč mi je odzivnost učiteljev, ki res želijo pomagati in dijakom nuditi tudi neformalno izobraževanje. Še bolj so angažirani, kadar je projekt zanimiv. Rezultat so odlično izpeljani projekti. Kot primer takšnega sodelovanja bom izpostavila projekt ACES, kjer smo dosegli prvo mesto v eni izmed petih kategorij. Dijaki pa so me vedno izredno pozitivno presenetili s svojim sodelovanjem, zanimanjem za projekte. Tako v Sloveniji kot v tujini so vedno dobro predstavljali našo šolo.

4. Bomo tudi v tem šolskem letu gostili dijake iz tujine? Kdo nas bo obiskal? Kako potekajo priprave?

V letošnjem šolskem letu nas bo obiskalo veliko dijakov iz tujine, mnogo več kot lansko šolsko leto. Novembra gostimo učitelje iz Finske in Nemčije, ki bodo teden dni obiskovali naše avtomehanične delavnice in podjetja v okviru projekta Car net. Gostili bomo tudi učitelje iz Litve. Na štiritedensko prakso pridejo estonski dijaki. Spomladi nas obiščejo španski, finski in madžarski dijaki ter poljski učitelji. Kot sem že omenila, aprila prihodnje leto pridejo k nam učitelji v okviru projekta Simple. Pri teh projektih največ sodelujem z gospodom Markom Galetom, ki mi pomaga pri iskanju in načrtovanju obiska podjetij za dijake iz tujine. Nato naredim urnik celotnega obiska, ki ga posredujem gostujočim dijakom in učiteljem, ali se z njim strinjajo. Tujim dijakom je treba najti dijaški dom, urediti avtobusne vozovnice, z njihovimi koordinatorji urejam administracijo, organiziram dodatne dejavnosti. Ponudim jim veliko turističnega gradiva za ogled Ljubljane, pripravim zemljevide mesta za lažjo orientacijo. To jim pomaga, da se pri nas počutijo bolj domače. Priprava na obisk tujih učiteljev je lažja. Tu so le teden dni, pa tudi hitreje se znajdejo kot njihovi dijaki, priprave na njihov obisk pa potekajo podobno.

5. Kakšen vtis naredi Slovenija na gostujoče dijake in učitelje iz tujine?

Naredimo zelo dober vtis. Očarani so nad našo naravo, predvsem nad gorami. Finci so bili navdušeni nad njimi, saj jih v njihovi državi vsaj tako velikih ni. Zelo radi imajo Bled, predvsem vožnjo s pletnjo in obisk otoka. Ko obiščejo naša podjetja, ugotovijo, da je način dela podoben kot pri njih, mogoče je le opremljenost podjetij pri njih boljša, odvisno iz katere države prihajajo.

6. Kateri od projektov je bil vam najljubši in  zakaj?

Najljubši mi je bil ACES, saj sem od vseh projektov tu največ delala z dijaki in učitelji, ki so bili pripravljeni sodelovati. Zelo dobro smo se razumeli in smo veliko naredili. Obiskali smo veliko institucij od RTV do Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Navdušila in presenetila pa nas je končna nagrada. Nismo je pričakovali, saj je bilo veliko udeležencev z zelo zanimivimi projekti. 

7. Ali je vaše delo naporno? Se soočate s težavami, nevšečnostmi pri svojem delu? Če se, katere so?

Pri svojem delu se soočam tudi s težavami in nevšečnostmi, vendar se izredno trudim, da je teh čim manj oziroma jih skušam uspešno reševati. Bolj naporno in stresno je takrat, ko se pripravljam na obisk dijakov in učiteljev iz tujine. Tujim obiskovalcem želim ustreči, predvsem pa hočem našo državo in šolo dobro predstaviti.

8. Kako bi se opisali v petih besedah?

To je moje najljubše vprašanje (smeh). Zelo težko se opišem. Sem zanesljiva, zabavna, rada se družim, želim biti organizirana in včasih sem površna, čeprav se trudim biti natančna.

 

9. Kaj radi počnete v prostem času?

Rada grem po opravkih, čeprav sem rada tudi doma. Z možem imava vrtiček in ga z veseljem obdelujem. Lepo je videti, ko kaj zraste na vrtu. Rada sem na morju, čeprav je teden dni počitka na plaži dovolj. Obožujem smučanje, saj me sprošča. 

10. Dokončajte misel. Znanje je …

Znanje je izrednega pomena. Nekoč znanja nisem toliko cenila. Ob vpisu v srednjo šolo nisem razmišljala, zakaj sem se odločila zanjo. Če si bil uspešen v osnovni šoli, je bilo pričakovano, da si šel na gimnazijo. Nisem premišljevala, ali se bom kot gimnazijska maturantka sploh lahko zaposlila. Če bi že takrat vedela, kakšno znanje in zaposlitev bi hotela imeti, bi mi bilo lažje. Pomembno je, da že mlad veš, kaj želiš delati in da ni vsa kvaliteta znanja na gimnazijah. Poklicne šole imajo veliko več perspektive, kot si mogoče misli slovenska javnost.

11. Kam bi odpotovali, če bi vam kdo izpolnil to željo?

Odpotovala bi na Kubo. Že od nekdaj me privlačita španščina in španski svet, mogoče tudi zato, ker sem kot majhna deklica rada gledala španske filme in nadaljevanke (smeh). Všeč mi njihov temperament, razigranost, veselje do življenja. Mislim, da Slovenci nismo tako živahni. Južneje od Kube ne bi želela iti. Po pripovedovanjih prijateljice ni preveč varno. Nisem »prava« avanturistka. 

13. Kateri slovenski pregovor vam je najbolj všeč in zakaj?

Rana ura, zlata ura. Nekaj časa sem zjutraj zelo težko vstajala, zdaj ne več. Če zgodaj vstaneš, več narediš. Pomembna se mi zdi tudi točnost. Čeprav sama ne želim zamujati, mi ne uspe vedno.

Hvala za pogovor.

Enisa Porčić, 2. IO