PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI

TONE KUNTNER, POJEM TI HVALNICO

Pojem ti hvalnico, domovina,

kakor se tudi spodobi za sina,

ki mu tujina razjeda srce.

Rečem jim, ko me sprašujejo zate,

da si dežela srečnih ljudi,

kajti ne vem, če ni kdo med njimi,

ki ti pogubo in žalost želi,

rečem jim, da so obdelana polja,

da nam pšenica dvakrat zori

in da strastna življenjska volja

žene ljudi,

ljudi na zemlji,

ljudi pri strojih,

ljudi pri peresu,

rečem jim, da je svoboda, pravica,

in rečem jim, da sem ponosen nate,

ker tebi enake dežele ni.

Spoštovana gospa ravnateljica, spoštovani profesorji, dragi dijaki!

Jutri, 25. junija, bo minilo 24 let od zgodovinskega dne, ko je Slovenija postala samostojna država. Ko se je 20. stoletje počasi iztekalo in se nagibalo v 21., se je slovenski narod priključil številnim narodom, ki so si v nemirnem 20. stoletju izborili svojo samostojnost in državo. Da, slovenski narod si je svojo samostojnost in svojo državo izboril. Od sredine 19. stoletja dalje je v slovenskih srcih tlela želja po zedinjeni, združeni, enotni Sloveniji. 25. junija 1991 so v znak izpolnjene več kot stoletne želje ponosno zaplapolale slovenske zastave. Slovenski narod, enoten, kot nikoli prej, je na evropski zemljevid zarisal novo državo. Uspel je z veliko vizijo, željo, upanjem in pogumom. A veselju je sledilo deset dni oboroženih spopadov, deset dni vojne. Kot slutnja, da državo v prihodnosti čaka še kar nekaj preizkušenj. 

Danes se zdi, da je pogum, upanje in veselje, ki je takrat prevevalo Slovence, že zdavnaj ugasnilo. Vsakdanje tegobe prevečkrat zatemnijo vse tisto, česar smo se veselili tako navdušeno pred 24 leti. 

Zakaj jutri, na praznik državnosti, izobesiti slovensko zastavo? Izobesili jo bomo, ker živimo v lepi deželi, v kateri se Alpe priklonijo morju, kjer v apnencu voda oblikuje svetovno znana čudesa in se rečne meglice umikajo vinorodnim gričem. Živimo v deželi, ki nam bogato rodi skoraj vse leto, v kateri se narava vsako trimesečje preobleče v popolnoma novo kreacijo, kjer se lahko brez strahu sprehajamo po ulicah in nam ni treba zaradi svoje narodnosti, vere, rase ali političnega prepričanja bežati pred orožjem ali biti begunec, kakor milijonom ljudem po svetu. Živimo v mirni državi.

Lepa je, zato je prav, da jo imamo radi in smo ponosni nanjo. Pot do njene samostojnosti ni bila lahka, zato je prav, da spoštujemo dan, ko je Slovenija postala država. 

Dragi profesorji, drugi delavci šole in seveda dijaki, želim vam lepši jutrišnji dan in prijetne počitnice.

Aktiv družboslovja

REZULTATI IATEFL TEKMOVANJA IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA

Naši dijakinji Alin Benson 2.k, Maruša Turk, 2.k in dijaka Žiga Franzot 2.o ter David Petrović 2.a so s svojim kratkim filmom v angleškem jeziku Go Green dosegli še eno odlično uvrstitev. Po zmagi na državnem tekmovanju IATEFL so dosegli še 2. mesto na mednarodnem nivoju tekmovanja.

 
Čestitamo jim za dosežen uspeh.

Aktiv tujih jezikov

PASSPORT TO YOUR FUTURE, 2. del

 

 

Sledi 2. del poročila o mednarodnem projektu Passport to your future, ki je potekal prvi teden maja na naši šoli. Novinarji in udeleženci projekta Jaka Petrovič, Žan Sešlar in Martin Dolinšek so napisali, kaj so si tuji in naši dijaki ogledali v sredo (6. 5.), četrtek (7. 5.) in petek (8. 5.).

V sredo smo si z dijaki ogledali prostore LPP-ja in največje slovensko skladišče.
Najprej smo se odpeljali do LPP-ja. Tam smo si ogledali avtobuse, predstavili so nam zgodovino ter razvoj organizacije. Sledila je video predstavitev in po njej čas za naša vprašanja. Zatem smo se z avtobusom odpeljali do največjega skladišča v Sloveniji, ki je v lasti Mercatorja. Na vhodu sta nas pričakala dva vodiča, ki sta nas vodila skozi večji del skladišča. Ogledali smo si tudi postopek natovarjanja živil na tovornjak. 

Jaka Petrovič

V četrtek, 7. 5. 2015, smo si ogledali Škocjanske jame. Pot nas je vodila preko zanimivega kraškega površja in naši enotedenski gostje se kar niso mogli nagledati lepot slovenske Primorske. Ko smo prispeli na cilj, nas je vodnica že čakala. Ogledali smo si jame, izvir reke Reke in znameniti most, po katerem so Škocjanske jame dobile svetovni sloves. 

Nato smo se odpravili še v bistriški tehnični muzej. Ko smo prispeli, sta nas že čakala dva vodiča. Razdelili smo se v dve skupini, v prvi so bili dijaki tujci, v drugi pa smo bili slovenski dijaki. Najprej smo si ogledali razstavo Dnevi tehnologije, zatem samostan, kasneje pa še Tomosove starinske motorje in razstavo starih avtomobilov, ki so bili nekoč v Titovi lasti. 

Po ogledu muzeja smo se odpravili proti Ljubljani. Bilo je zelo lepo in takšne izlete bi lahko večkrat ponovili.

Petek, 8. 5. 2014, je bil dan, ko smo se poslovili od tujih dijakov. Dopoldne smo najprej dobili priznanja za naše delo pri projektu, zatem pa so se tuji dijaki s svojimi mentorji pogovorili o projektu, bivanju v Ljubljani in vtisih o Sloveniji. Po malici smo se še fotografirali in vsi ugotovili, da je teden prehitro minil.

Žan Sešlar in Martin Dolinšek