Bralcem
spletnih novic predstavljamo kratek izbor knjižnih novosti iz šolske knjižnice.
LEPOSLOVJE
V knjigi
Vprašaj Alico je objavljen dnevnik petnajstletne najstnice iz ljubeče in
urejene družine, sprva še bolj deklice kot dekleta, ki na zabavi z vrstniki v
želji, da bi bila sprejeta v družbo, sodeluje v nevarni igrici, med katero
nevede zaužije LSD, zamešan v kokakolo. Ta prva izkušnja jo pahne v
razdvojenost, ker se zaveda, da so droge zlo, hkrati pa tripa ne more pozabiti
in nekaj v njej si želi znova odtavati v omamo. Dnevnik najstnice iz ljubeče in
urejene družine, ki se najprej ubada le s tipičnimi najstniškimi težavami,
postaja z njenim drvenjem v omamo vse bolj šokanten. Zasvojenost spremeni
dekletovo življenje v kalvarijo in jo oropa njene mladosti.
Mladinski
roman, ki je v ZDA izšel že leta 1971, je še danes velika prodajna uspešnica.
Devetintridesetletni
profesor Don je samski, inteligenten in v formi. Po logiki bi moral privlačiti
najrazličnejše skupine žensk, vendar temu ni tako. Ima aspergerjev sindrom,
blažjo obliko avtizma, vendar se tega ne zaveda. Ko se odloči, da je čas za
poroko, k temu projektu pristopi znanstveno. Da bi lažje našel pravo partnerko,
sestavi večstranski vprašalnik Večino žensk lahko izloči v manj kakor
štiridesetih sekundah. Potem pa se pojavi Rosie, ki bi pogrnila že pri prvem
vprašanju. Vendar mu pridejo na misel trije razlogi, zaradi katerih bi se moral
z njo znova dobiti.
Pesnik,
prevajalec in urednik Ivan Minatti (1924–2012) nam je zapustil veliko pesmi, ki
jih vsaka nova generacija sprejme za svoje. Izjemno naklonjenost bralcem si je
pridobil z izrazito intimno, poetično in čustveno noto.
Nekoga moraš imeti rad je bil naslov njegove tretje pesniške zbirke, ki
je izšla pred petdesetimi leti (1963) in postala mit. Novo antologijo s
petdesetimi pesmimi iz celotnega pesnikovega opusa, a z istim naslovom je
pripravila pesnica in Minattijeva žena Lojzka Špacapan eno leto za tem, ko so
njegovi verzi okamneli.
Helena
Součková je zrasla v nemirno dekle. Hodi v zadnji letnik gimnazije, vsi
učitelji jo imajo na piki, hkrati pa sluti, da se bo težko vpisala na dobro
fakulteto. Želela bi na pravno ali na teološko, po fakulteti pa postati trn v
peti režima. Na žalost pa izhaja iz družine z napačnimi političnimi barvami. Na
nobeni fronti ji ni lahko. Njena mama tone v vedno globlje nezadovoljstvo in
Helena se z njo ne more več pogovarjati.
Tudi
ljubezen ji prinaša same probleme. Občutek ima, da fante svojih let nehote odganja,
na drugi strani pa privlači sluzaste starejše moške, ki jo kar naprej
ogovarjajo na ulici ali v gostilni. Še sreča, da je obdarjena z bistrim smislom
za humor in te stvari sprejema s kančkom cinizma in ironije. V nasprotnem
primeru bi bilo življenje v Pragi osemdesetih let, v tej hinavsko lepi
»prestolnici s kremplji«, veliko bolj mračno in neprijazno.
STROKOVNA LITERATURA
Ruski
misleci so osrednje delo vplivnega filozofa in zgodovinarja Isaiaha Berlina, ki
so ga časopisi še zaživa imenovali »največji svetovni govornik« in »najbolj
navdihujoč bralec na svetu«. Knjiga združuje tekste, ki so nastali v razponu
tridesetih let. Gre za prodorno analizo politične in filozofske misli ruskih
ustvarjalcev 19. stoletja (Hercena, Belinskega, Bakunina, Turgenjeva, Tolstoja
idr.). Knjiga nas popelje v središče intelektualnega vrveža v Rusiji 19.
stoletja, v preplet dogodkov, idej in vrednot, ki jih Berlin predstavlja z
izjemno sposobnostjo razumevanja in vživetja.
Če hočemo
ohraniti naš planet zase in naše zanamce, ni nujno, da se včlanimo v Greenpeace
in rešujemo ogrožene kite (čeprav je seveda tudi to častivredno početje).
Dovolj je, da sprejmemo nekaj preprostih
navad, ki bodo manjšale breme človeškega razvoja na okolje. Ta zabavni
priročnik prinaša malim Zemljanom kupe velikih idej za manjše onesnaževanje: o
varčevanju z energijo in vodo, prehrani, ki manj obremenjuje okolje,
recikliranju, zaščiti narave ter njenih prebivalcev in še in še. Knjigi so
priloženi plakat s kvizom o zeleni ozaveščenosti ter vesele razglednice, ki jih
lahko pošiljamo prijateljem z lepimi pozdravi in namigi za lepši svet.
Energije
in materiali niso samo po sebi dane dobrine. Z njimi moramo ravnati zavestno
varčno, ker so zaloge energij in materialov v naravi končne in bodo v
prihodnosti vse dražje, vplivi na okolje zaradi rabe energij in snovi za
proizvode pa vse bolj intenzivni. Stroški za energije in materiale bodo
obsegali vse večji delež v končni ceni izdelkov, tudi zaradi stroškov
zmanjševanja škodljivih izpustov in odprave škod v okolju.
Andrej Golinar