MARČEVSKE NOVOSTI V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Bralcem spletnih novic predstavljamo kratek izbor knjižnih novosti iz šolske knjižnice.

LEPOSLOVJE

Oslo, sredi divjih šestdesetih. Tudi Kimu Karlsenu in njegovim trem najstniškim prijateljem glasba oboževanega liverpoolskega kvarteta obrne življenje na glavo in tako od plošče do plošče počasi odraščajo, dokler se, tako kot se je to zgodilo njihovim idolom, njihove poti počasi ne razidejo. Beatli pa niso le kultni roman o beatlomaniji in rokerski generaciji, ampak predvsem topla in humorna, a tudi melanholična in trpka pripoved o odraščanju, ki se s svojo neubranljivo univerzalnostjo vtisne globoko v spomin.

Po štirih letih neuspešnega iskanja pogrešane Barbare pride dan, ko se mora inšpektor Lozano upokojiti, to pa sporočiti tudi žalujočim staršem izginule najstnice. Le nekaj kilometrov stran, v temni izolirani kleti zapuščene hiše, pa zdaj že devetnajstletna ujetnica Barbara ne more verjeti, da je njen mučitelj po nesreči v kleti pozabil svoj mobitel. A vendar: če bi uspela dobiti zvezo, koga bi sploh lahko poklicala? Po vseh teh letih čustvenih in telesnih zlorab se namreč počuti pokvarjeno in umazano. Komu bi se sploh lahko zaupala, ne da bi se zgražal ali pa jo obsodil na utrudljiva policijska zasliševanja in medijsko bombardiranje?

Judith, poslovna ženska sredi tridesetih, med nakupovanjem spozna Hannesa, ki se izkaže za tako rekoč sanjskega moškega; arhitekt v začetku štiridesetih, samski, še vedno samski, uglajenih manir in mojster očarljivih komplimentov, za povrh pa se močno ogreje zanjo. Začetek, ki veliko obljublja ... Zelo kmalu sledi povabilo v Benetke, kjer ji on s svojimi do zadnjega organiziranimi dnevi ne da dihati in Judith dokončno postane jasno, da ji tak odnos ne ustreza.

Divja je velika ameriška prodajna uspešnica iz leta 2012, ki bi morala pasti na plodna tla tudi v Sloveniji, deželi planincev, saj se večina zgodbe odvije na dolgem hribovskem pohodu, na katerega se odpravi glavna junakinja, tudi pripovedovalka te resnične prigode. To je navdihujoča zgodba o pustolovščini mlade Američanke, ki se po razpadlem zakonu, smrti matere in vsesplošni neperspektivnosti, v katero se je ujela, odloči za svojevrstno preizkušnjo: prehoditi hoče kar se da velik del večtisočkilometrske Pacifiške gorske pešpoti, ki se vije po ZDA od meje z Mehiko do Kanade. To bi bilo seveda lažje, če bi bila izkušena planinka in bi imela tovrstne izkušnje že iz preteklosti: žal pa je v tovrstnih pohodih popolna novinka, kar vodi do mnogih humornih, pa tudi trpkih izkušenj.

Razvpit, razvraten nemški odvetnik, strokovnjak kazenskega prava pri štiridesetih, prepojen z alkoholom in kokainom ter obdan z priložnostnimi ljubicami, ob samomoru najboljšega prijatelja, nekdanjega pripadnika modrih čelad v Srebrenici, sprva ne občuti ničesar. Toda po naključju v istem času šestnajstletna begunka iz Srebrenice v bližini Kölna edina preživi prometno nesrečo. Odvetniku dodelijo skrbništvo nad mladoletnico in po začetnem konfliktnem odnosu med njima se skozi dekličine reminiscence razkrivajo okoliščine, ki so v letih 1992─95 privedli do usodnega srebreniškega genocida. Hkrati odvetnik skozi prijateljevo poslovilno pismo in dnevniške zapiske razbira vzroke srebreniškega pokola in v njem počasi zori misel na maščevanje. Odnos z varovanko ga privede do pretresljivega spoznanja, da mu šestnajstletna begunka pomeni edino bližino, ki jo je zmožen vzpostaviti.

STROKOVNA LITERATURA

Priročnik prikaže načine, s pomočjo katerih otroku omogočimo, da je poslušan in slišan. S primeri iz prakse ter natančnim opisom tehnik in pripomočkov (slikovnega podpornega gradiva) pri pogovoru predstavi, kako v otroku/učencu spodbuditi naravno radovednost, veselje do znanja, uspeha. Z uporabo opisanih tehnik lahko od otroka pridobimo več informacij o njegovem razpoloženju, strahovih in skupaj z njim načrtujemo učenje. Priročnik z veliko uporabno vrednostjo je lahko berljiv, dodano je slikovno gradivo in kazalka z uporabnim pripomočkom Lestvica. Priročnik bo v veliko pomoč vzgojiteljem, učiteljem, svetovalnim delavcem in staršem pri vzpostavitvi resničnega odnosa z otrokom, da bo lahko v polnosti realiziral svoje moči.

Dvajset let fotografiranja na dvanajstih olimpijskih igrah je v marsičem dalo smisel avtorjevemu fotografskemu življenju. Izkušenj, ki jih je nabral med delom na štirih celinah in v različnih časovnih ter podnebnih razmerah, ne bi mogel dobiti nikjer drugje. Njegove fotografije z olimpijskih iger so po eni strani zgodbe same zase, po drugi strani, pa iz skritih kotičkov prikličejo različne spomine. Še posebej, ker je vse največje slovenske olimpijske uspehe doživel v živo in se med pritiskanjem na sprožilec veselil odličij naših športnikov.

Avtor, ki je še pred nekaj leti poveljeval tankerjem naftnega velikana Chevron, nam v širokem zamahu, ki ga popestri tudi z lastnimi doživetji, predstavi vse razsežnosti črnega zlata v časovnem, torej zgodovinskem okvirju, pa tudi v tehnoloških in političnih razsežnostih. Tako se po eni strani sprehajamo po časovni premici razvoja naftne industrije in njenega vpliva tako na način delovanja svetovnega gospodarstva kot na vsakdanje življenje posameznika, po drugi strani pa vsako zgodovinsko obdobje iz zadnjih 150 let obdela tudi iz perspektive odkrivanja nahajališč nafte po svetu in njihovega vpliva na ekonomijo in delovanje držav, v katerih so se ta zgodila. Knjiga, ki jasno kaže, v kako veliki meri je svetovno zgodovino zadnjega stoletja pomembno krojil ravno razvoj in vpliv naftne industrije.

Joachim (1717–1768), nemški umetnostni zgodovinar, je najbolj znan po pričujoči knjigi, ki je izšla leta 1764 in je bila kmalu prepoznana in priznana kot zelo pomembno delo evropske literature. Joachim je z njim v širokem zamahu predstavil obsežen pregled antične umetnosti, ki je vključeval tudi Egipčane in Etruščane. Delo je pisano zgoščeno, avtor pa pri svoji razlagi izhaja iz mitološkega in/ali zgodovinskega ozadja, oziroma se sklicuje na dogodke iz časa, v katerem je živel, slog pisanja pa teži k učeni govorici, s katero skuša čim bolj opredeliti pojme antične lepote.

Vir: www.bukla.si

Andrej Golinar

CAJON - RITMIČNO OBARVAN PROJEKT

Cajon je starodavno tolkalo iz Južne Amerike, ki so ga v Evropo prinesli Španci. V španščini cajon pomeni škatla oziroma ritmična škatla. Nekoč se je iz te škatle izvabljalo divje ritme latinskih plesov, danes pa je to tolkalo sestavni del študija vsakega bobnarja, ki se je primoran poučiti tudi o teh divjih latino ritmih.

Na šoli smo si zadali cilj, da opremimo kitarista in mu vsako leto dodamo nekaj več. Letošnje šolsko leto bo to doma izdelan SNARE CAJON. Kitarista bodo torej spremljali mogočni latino ritmi našega snare cajona.

Tehnične risbe, s pomočjo katerih smo naročili in izdelali sestavne dele, smo narisali v šoli s programom AutoCad. Končna izdelava bo zahtevala še obilico mirnih živcev, preciznosti, ročnih spretnosti, iznajdljivosti in vztrajnosti, pa čeprav govorimo le o leseni škatli. A ta lesena škatla je profesionalni inštrument.

Cajon je idealen projekt za vedoželjne fante, ki menijo, da že vse znajo in poznajo. Tak projekt je zanje izziv, ki jih postavi na realna tla. Ugotovijo, da ni vse v hitrosti in moči in da je potrebno večkrat razmisliti tudi o smiselnih korakih izdelave.

Matjaž Mlinšek

POGOVOR Z ROKOMETAŠEM DOMNOM PODRŽAJEM, DIJAKOM 4. Z-RAZREDA

1. Kdaj si začel trenirati rokomet?

Rokomet sem začel trenirati pri 8 letih.

2. Kdo te je navdušil za ta šport?

Navdušil me je bratranec, ki je takrat igral v nemškem klubu. Zdaj igra v Rokometnem klubu Gorenje Velenje.

3. Kolikokrat na teden imaš treninge?

Vsak dan, od ponedeljka do petka, treniram 2 uri, ob vikendih imam tekme.

4. Ali te treningi kaj ovirajo pri izpolnjevanju šolskih obveznostih?

Da, me ovirajo.

5. Ali se spomniš svoje prve tekme?

Prvo tekmo sem odigral leta 2006 v športni dvorani Brinje v Grosupljem.

6. Kateri je tvoj najljubši klub in zakaj?

V Sloveniji je to Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, saj so prvaki slovenske rokometne lige.

7. Kateri je tvoj največji športni dosežek?

To se je zgodilo lani z reprezentanco kadetov Slovenije na svetovnem prvenstvu v Bratislavi. Dosegli smo 4. mesto. Prejšnji teden pa smo z matičnim klubom dosegli 2. mesto na Pokalu Slovenije v Celju.

8. Se ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Ne ukvarjam se z nobenim drugim športom.

9. Ali bi se danes odločil resneje trenirati kak drug šport?

Treniral bi motokros.

10. Kdo je tvoj vzornik?

To je Mikkel Hansen, danski rokometaš.

11. Imaš poleg športa še kakšne druge hobije?

Sem ljubitelj konj. Kar 7 let sem obiskoval jahalno šolo. Sem pa tudi strastni ljubitelj motorjev.

12. Kje se vidiš čez pet let? Boš še treniral rokomet?

Še vedno bom treniral rokomet in delal v podjetju Akrapovič, d. d.

13. Kaj počneš v prostem času?

Družim se s prijatelji.

Matjaž Uršič, 4. Z

ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA

V ponedeljek, 3. 3. 2014, sta potekali šolski tekmovanji iz angleškega jezika Poliglot in Poliglot 3. Tekmovanja se je udeležilo 49 dijakov in dijakinj.

Na tekmovanju POLIGLOT sta bila najboljša:

MATIJA ŠNEBERGER, 5. T

ERIK STRITAR, 3. I

Dijaka prejmeta bronasti priznanji. Uvrstila sta se tudi na državno tekmovanje, ki bo potekalo 29. 3. 2014 na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. 

 Na tekmovanju POLIGLOT 3 so se na državno tekmovanje uvrstili:

MICHAEL OSTROVRŠNIK, 2. O

JAN OMERZO, 3. O

MATIC LEUŠTEK, 1. C

DAVID PETROVIČ, 1. A

KLEMEN MIKLAVČIČ, 1. O

BLAŽ DEBEVEC, 1. O

Omenjeni dijaki tudi prejmejo bronasta priznanja. Državno tekmovanje bo potekalo v četrtek, 10. 4. 2014, v prostorih Srednje šole tehničnih strok Šiška v Ljubljani.     

Čestitamo vsem dijakom.

Koordinatorka tekmovanja: Tanja Kovačič

POGOVOR Z MATIJO ŠNEBERGERJEM in ERIKOM URBANČEM, DIJAKOMA 5. T-RAZREDA

Slovenijo je februarja zajela velika naravna katastrofa. Ledena ujma je mnogo prebivalcev dobesedno odrezala od sveta. Zaradi vremenskih razmer so gospodinjstva ostala brez elektrike, motena je bila preskrba s pitno vodo in telekomunikacijami. S snegom in ledom obtežena drevesa so podrla električne drogove, poškodovala ceste; gozdovi so bili polni uničenih dreves. Pri odstranjevanju škode in pomoči prizadetim prebivalcem so se najbolj izkazali gasilci. Brez premora so pomagali ljudem v stiski in čistili gozdni teren. Med njimi so bili tudi dijaki naše šole. Pogovarjali smo se z gasilcema Matijo Šnebergerjem in Erikom Urbančem, dijakoma 5. T-razreda, ki sta požrtvovalno, tudi za ceno lastnih življenj, pomagala prizadetim prebivalcem.

1.      Kakšne težave ste imeli gasilci z odstranjevanjem žleda?

MATIJA: Zaradi podrtih dreves je bilo veliko cest neprevoznih, ni bilo elektrike, poleg tega sta padala dež in sneg, zato smo imeli na terenu z odstranjevanjem posledic žleda veliko dela.

ERIK: Na terenu nam je zelo hitro začelo primanjkovati goriva za motorne žage, premalo je bilo agregatov, pa tudi ljudi, ki bi nam pomagali.

2.      Kako sta pomagala? Kaj sta delala na terenu?

MATIJA: Na terenu sva pomagala kot gasilca. Jaz sem v gozdu odstranjeval drevesa, razvažal agregate in ljudi oskrboval z gorivom. Pomagal sem tudi zdravstveni službi čistiti pot, da so lahko prišli do bolnikov.

ERIK: Tudi jaz sem v gozdu odstranjeval drevesa in pazil, da ljudje niso prihajali v bližino pravkar podirajočih dreves. Zadolžen sem bil tudi za nudenje prve pomoči gasilcem.

3.      Kje sta bila na intervenciji?

MATIJA: Na območju občine Vrhnika, največ pa na rajonu našega gasilskega društva Stara Vrhnika.

ERIK: Pomagal sem v Bevkah. Na pomoč sem priskočil tudi gasilcem v Blatni Brezovici in na Zaplani.

4.      Koliko časa sta bila na terenu?

MATIJA: Prvi dan od 18.00 do 4.00, ostale dni pa smo bili gasilci zunaj približno 10 ur.

ERIK: Gasilci smo dobili prvi poziv 1. 2. ob 18.14. Zunaj smo bili do 23.00. Naslednje dni smo bili na terenu od jutra do pozne noči.

5.      Kako ste bili gasilci opremljeni? Kaj vse ste potrebovali za delo?

MATIJA: Imeli smo gozdarske čelade in hlače, motorne ročne žage, rezervni bencin, olje. Domačini so nam priskočili na pomoč s traktorji. Gasilci smo premalo opremljeni za take katastrofe.

ERIK: Žled nas je presenetil in gasilci nismo bili na to pripravljeni. V našem gasilskem društvu smo imeli na voljo le eno motorno žago. Nismo imeli dovolj opreme in na srečo so nam vaščani priskočili na pomoč s traktorji ter motornimi ročnimi žagami.

6.      Kako ocenjujeta delo gasilcev pri odstranjevanju škode, ki jo je naredil žled?

MATIJA: Gasilci smo imeli največ dela. Takoj smo bili na terenu. Civilna zaščita se nam je pridružila šele dan kasneje. Za naše delo nismo bili plačani, vse smo opravili prostovoljno.

ERIK: Da smo lahko pomagali ljudem, smo bili večkrat v življenjski nevarnosti. Gasilci smo se zelo izkazali.

7.      Je škoda po vajini oceni velika?

MATIJA: Mislim, da še niso ocenili vse škode. Je pa vsaj 80 % lesa poškodovanega. Velika škoda je tudi na infrastrukturi.

8.      Zakaj sta postala gasilca?

MATIJA: Ko sem kot otrok videl gasilce, sem si vedno želel biti eden izmed njih. Me je pa tudi Erik še dodatno navdušil za to.

9.      Koliko časa sta že gasilca in v kateremu društvu sta dejavna?

MATIJA: Gasilec sem že pet let, dve leti in pol delam v operativi. Sem član Prostovoljnega gasilskega društva Stara Vrhnika.

ERIK: Sem član Prostovoljnega gasilskega društva Bevke in to že od 7. leta naprej. Operativec sem 2 leti.

10.   Sodelujeta tudi na gasilskih tekmovanjih? Kako potekajo?

MATIJA: Ne sodelujem na gasilskih tekmovanjih.

ERIK: Tudi jaz ne.

Spraševal je Matic Šebjan, 2. O

RAZISKOVALNI PROJEKT AVTOSERVISERJEV, PREDELAVA VOZILA

Projekt se navezuje na predelavo vozila in vključuje vse usmeritve v avtoremontni dejavnosti v programu Avtoservisni tehnik. 

Uporabljeno je bilo dvotaktno trikolesno vozilo z bencinskim agregatom.

Predelava vozila na karoseriji je bila opravljena z obnovo in zamenjavo dotrajanih delov, nadgradnjo šasije ter tovornega dela vozila. Uporabljenih je bilo več tehnoloških postopkov, ki zahtevajo celoten spekter kleparskega orodja in sredstev, materiala in specifičnih znanj.

Prav tako je bilo potrebno vozilo v celoti korozijsko zaščititi, površine lepotno obdelati z ličarskimi postopki, da bi prišli do končne podobe vozila. Tudi tu so lahko dijaki pokazali svojo kreativnost in spretnost.

Pri remontu motorja so dijake vodila predhodno osvojena znanja s področja vzdrževanja in servisiranja Ottovih motorjev. Tu so dijaki uporabili tudi dodatna znanja in iznajdljivost pri nabavi rezervnih delov za vozilo, saj so deli zanj težko dobavljivi. Poleg spretnosti in strokovnosti je dijake vodila zavest o varnem delu, ekologiji in organizaciji dela.

Kot zadnji v vrsti tehnoloških procesov so se vključili še avtoservisni tehniki v usmeritvi avtodiagnostika. Vozilu je bilo dodano veliko opreme z novejšo tehnologijo. Ob upoštevanju vseh standardov so predelali celotno električno instalacijo za svetlobna telesa (LED) in ostalo električno opremo na vozilu.

Cilj projekta je, da dijaki sami na osnovi osvojenih znanj ter z lastnimi idejami ob pomoči mentorjev v celoti obnovijo in predelajo vozilo. Pri njihovem delu se je pokazala tudi solidarnost, organiziranost ter pripravljenost za timsko delo.



Alojz Kranjc

POGOVOR Z DIJAKOM 4. Z-RAZREDA, ZBORISTOM ANŽETOM BIZJAKOM

Anže Bizjak, dijak 4. Z, ni le bodoči tehnik mehatronik, ampak tudi vedno bolj cenjen in znan zborovski pevec. Prav zato smo se odločili, da ga povabimo na pogovor in zvemo o njem še kaj več.

1. Te petje veseli že od malih nog?

Kot otrok sem vedno rad pel, vendar ne v pevskem zboru.

2. Kdaj si se začel resneje ukvarjati z glasbo in petjem?

Pred približno petimi leti. Peti sem začel v novoustanovljenem mladinskem pevskem zboru v Postojni.

3. Igraš kak glasbeni inštrument?

V glasbeni šoli sem se učil igranja kitare in klavirja.

4. Si zborovski pevec. V katerih zborih si pel?

Peti sem začel v postojnskem pevskem zboru Lux, nadaljeval v mešanem pevskem zboru, zdaj pa pojem na konservatoriju za glasbo in balet.

5. Kateri so tvoji največji zborovski uspehi?

Osvojeno drugo mesto na tekmovanju v Srbiji in drugo ter tretje mesto z mešanim pevskim zborom v Italiji.

6. Se misliš resneje ukvarjati s petjem tudi v prihodnosti?

Lansko leto sem se resneje začel ukvarjati s solo petjem in s tem mislim nadaljevati. Kam me bo to pripeljalo, pa še ne vem.

7. Imaš kake hobije? Kateri so?

Moj hobi je petje, ki se mu posvečam 100-odstotno. Vadim 5-krat na teden, med vikendi nastopam. Drugih hobijev nimam.

8. Slišal sem, da rad potuješ. Kje ti je bilo najlepše in katere države bi še rad obiskal?

Lepo mi je bilo na tekmovanju v Srbiji. Veselim se letošnjega potovanja v Švico, kjer bo potekalo glasbeno tekmovanje, in obiska Poljske naslednje leto. Če bo po sreči, bom prepotoval cel svet.

9. Preden si se vpisal na našo šolo, si obiskoval srednjo šolo v Postojni. Katera je to bila? Zakaj si se odločil za nadaljevanje šolanja v Ljubljani?

Obiskoval sem poklicno šolo v Postojni, triletni program Oblikovalec kovin – orodjar. Na to šolo sem se vpisal zato, da se priučim še kakega drugega poklica.

10. Nameravaš študirati?

Da, vendar še ne vem, kaj bom študiral.

Tilen Godeša, 4. Z

REZULTATI 14. SREDNJEŠOLSKEGA TEKMOVANJA V HAIKUJIH

Naši dijaki in dijakinje so na 14. srednješolskem tekmovanju v haikujih ponovno dosegli izvrstne rezultate.

Nagrajenci za najboljše haikuje v slovenščini so:

Dijana Kmetič in Julijana Ovsenik

Melisa Alibegič

Jaka Simšič

Neva Taškar

Karmen Malavašič

Žiga Modrijan

Martina Pajtler

Naša šola je med 15 nagrajenimi šolami (srednjimi in gimnazijami iz vse Slovenije) – če ne štejemo Gimnazije Vič, ki ima 15 nagrajencev − edina, ki ima kar 7 nagrajenih avtoric in avtorjev, ostale imajo večinoma po enega, razen Gimnazije Bežigrad (5) in Gimnazije Lava (4).

Še več naših haikujev pa je objavljenih v Zborniku.

Zaključna prireditev bo 23. 4. 2014 ob 17. uri v Cankarjevem domu.

Dijakinjam in dijakom ter mentorjem iskreno čestitamo!

Aktiv slovenščine

P. s.: 

Nagrajene haikuje bomo objavili po zaključni prireditvi na straneh spletnih novic SPSŠB.

OBISK KLOBUČARNE

V torek, 25. 2. 2014, smo dijakinje 3. K obiskale klobučarno Pajk. Bilo mi je zelo zanimivo, saj še nikoli nisem obiskala klobučarne. 

Klobučarna Pajk obstaja že od leta 1927. Ustanovil jo je Rudolf Pajk. Leta 1924 je začel delati pri klobučarju Cimermanu, tri leta kasneje pa je pri njem tudi opravil mojstrski izpit. Na samostojno pot se je podal leta 1927 in odprl kar tri klobučarne v Ljubljani. Sin Rudi Pajk se je pri njem izučil obrti in začel leta 1952 sam izdelovati klobuke. Ker so očetu oblasti med 2. svetovno vojno zasegle skoraj vse premoženje, je Rudi moral začeti na novo. Rudolf je za svojega sina najel trgovino in mu priskrbel osnovno klobučarsko orodje. Klobučarna je postala zelo znana, zanjo so vedeli celo v Ameriki. Ko je bil današnji lastnik klobučarne Sergej Pajk star 12 let, sta se z očetom preselila v Avstrijo, kasneje v Kanado. Tudi čez lužo sta postala uspešna in cenjena. Izdelala sta celo klobuk za tedanjega predsednika Amerike Ronalda Reagana. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je Sergej vrnil nazaj v domovino, v Ljubljano, in tradicijo klobučarstva nadaljuje v stari delavnici na Tržaški 62.

Ob prihodu nam je lastnik najprej pokazal različna vlakna za klobuke, zatem pa prikazal proces izdelave klobuka. Zelo pomembno je kupiti kvalitetna in prava skodrana vlakna. Do končnega izdelka je dolga pot, postopki so zelo zahtevni. Po izdelavi moramo klobuk tudi primerno vzdrževati. Pospraviti ga moramo v škatlo ali vrečko. Če se zmoči, ga posušimo na sobni temperaturi. Klobuk je prepovedano brisati s krpo, dovoljeno je le krtačenje v nasprotni smeri urinega kazalca. Klobuk se ne sme zmečkati, saj izgubi prvotno obliko. Ne smemo ga puščati na soncu ali kemično očistiti.

Bilo mi je v veliko čast obiskati klobučarno Pajk, saj je zelo priznana in ima dolgoletno tradicijo izdelave pokrival.

Tea Stariha, 3. K

POLSTENJE

V ponedeljek, 3. 3. 2014, je na šoli potekala delavnica polstenja, na kateri smo iz volnenih vlaken izdelovale polstene izdelke.

Obiskal nas je predstavnik podjetja Soven, d. o. o., in nam za začetek pojasnil nekaj osnovnih dejstev o polstenju. To je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, ki se v sodobni obliki uveljavlja tudi v modernem oblikovanju. Izvedele smo, da obstajata dve vrsti polstenja – suho in mokro. Pri polstenju ali filcanju iz nepredene volne oblikujemo, ustvarjamo vlaknino, kompaktno in trpežno blago, ki ga ni mogoče parati.

Kroglica je bila prvi izdelek, ki smo ga naredile s postopkom mokrega polstenja. Potem smo izdelale sliko z motivom po lastni izbiri. Zaključni izdelek, ki smo ga vse nestrpno pričakovale, pa je bil žepek za telefon. Vse izdelke smo odnesle domov in jih ponosne pokazale staršem.

Ta dan nam bo ostal v spominu, saj smo se naučile veliko novega, pri tem pa se tudi zabavale.

Nina Pintar in Zala Tratnik, 1. K

RAZISKOVALNI PROJEKT MEHATRONIKOV PRENAPETOSTNA ZAŠČITA

Prelepa, a smrtonosna moč narave

Raziskovalno delo Prenapetostna zaščita ne obravnava samo naprave, ki jo uporabljamo za zaščito občutljivih električnih aparatur pred udarom strele, stikalnimi motnjami ipd. V njem se prepletajo spoznanja o krutosti narave, simuliranju in demonstracijah naravne moči, standardizaciji te moči in seveda zaščiti pred to uničevalno močjo. Na osnovi hipotez, ki smo jih postavili v uvodu, smo se raziskali naravne pojave, udar strele, nastanek strele in njeno moč, številčnost itd. Pregledali smo tudi dva osnovna svetovna standarda komisij IEC in UL in preverili, ali je smiselno in možno simulirati naravne pojave. Naša raziskovanja smo strnili z raziskavo o prenapetostni zaščiti, njeni sestavi in kompleksnosti zaščitnega sistema ter o sami uporabnosti prenapetostne zaščite. Med raziskavo pa smo naleteli na vsesplošno teorijo kaosa z iskanjem urejenosti ter teorijo o sovplivanju vseh malenkosti na odziv narave, t. i. efekt metulja.

Zaceljene a trajne poškodbe ...

Raziskovalno delo se nahaja v knjižnici SPSŠB Ljubljana.

Jure Stražiščar, Domen Podržaj, Matjaž Uršič,

Rio de Janeiro, 16. 1. 2014

 mentor Matjaž Mlinšek

TESLOV TRANSFORMATOR IN PLAZMA ZVOČNIK

Skrajno visoka napetost visoke frekvence nizkih tokov lahko ustvari prelepe učinke, ki si jih želi doživeti vsak prismuknjen oz. prikupno zmeden »štromar«. Prvi izmed velikih, Nikola Tesla, je v svojem laboratoriji poustvaril ekstremne strele in električne potenciale že pred več kot stotimi leti. Ustvaril je primitivni prenos električne energije, kjer npr. žarnice svetijo brez priklopa na napajanje …

Načrtujemo dva projekta, ki izhajata iz raziskovanj zgoraj omenjene legende. Upamo, da nam bo uspelo ponoviti njegov uspeh, sicer v miniaturni izvedbi, a dovolj veliki, da podoživimo njegove sanje, strele …

Če bo projekt Teslov transformator uspešen, o čemer ne dvomimo, bomo na naši šoli sposobni ustvarjati umetne strele. Vsi »vpleteni« pa upamo, da bodo te strele velike in spektakularne, z zvočnimi in barvitimi vizualnimi učinki. Poustvarili bomo torej naravni efekt v miniaturni varianti.

Vse pa ni tako preprosto ...

Drugi projekt, Plazma zvočnik, pa je projekt, ki bo osnovno zvočno modulacijo proizvajal s pomočjo plazme oziroma s pomočjo njene gostote. Prvotni efekt plazme srečamo v naravi; ob udaru strele se zaradi visokih tokov in napetosti ustvari visoka temperatura, ki gostoto tlaka okoli strele nenadoma močno spremeni, kar zaznamo kot grom – zvočni efekt, ki spremlja strele. S projektom želimo ustvariti plazma zvočnik, preko katerega bi s pomočjo mp3-predvajalnika lahko poslušali glasbo in ne samo zvočnih efektov. 

Prvi uspehi, 1 cm dolga strela...

Matjaž Mlinšek